Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
897 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije
… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.
Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.
Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.
Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc
Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini.
» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.
Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja teh posebnih celic. dr. Nagy
Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.
» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.
Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.
Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov