Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Njeno delo so opazili strokovnjaki s Harvarda.
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze.
Sjӧgrenov sindrom je kronična bolezen imunskega sistema. Je drugo najpogostejše revmatično obolenje; takoj za revmatoidnim artritisom. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa po 40. letu. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas sjӧgrenov sindrom približno 0,6 odstotka prebivalcev, diagnozo pa vsako leto na novo postavijo pri 80 ljudeh. Poleg suhosti očesne sluznice in ust pa je pogost simptom tudi utrujenost.
O uporabi ultrazvoka za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma je leta 1988 prvi pisal dr. Brados, pravi mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri nas je ultrazvočno slikanje žlez slinavk del diagnostike dobrih 10 let – natančneje od leta 2002.
Mag. Hočevar je razvila točkovnik, s pomočjo katerega zdravniki ovrednotijo bolezenske spremembe, ki jih v žlezah slinavkah odkrijejo med ultrazvočno preiskavo. Uporaba ultrazvoka pri ugotavljanju diagnoze sjӧgrenov sindrom ima številne prednosti pred drugimi diagnostičnimi postopki. Med drugim je ultrazvočna preiskava bolj dostopna in lažje ponovljiva.
Strokovnjaki še ne poznajo točnega vzroka za izbruh sjӧgrenovega sindroma. Čeprav bolezen ni dedna, pa kaže, da na njen razvoj vplivajo tudi nekateri geni. Vpleteni so še spolni hormoni in okužba z virusom ali bakterijo. Ob žlezah z zunanjim izločanjem lahko sjӧgrenov sindrom prizadene še druge organe in povzroči nastanek krvnega raka.
Odkrivanje sjӧgrenovega sindroma ni enostavno. Prav zato ima raziskovalno delo mag. Alojzije Hočevar velik pomen, saj omogoča hitrejše prepoznavanje sindroma in zgodnejši začetek zdravljenja.
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Njeno delo so opazili strokovnjaki s Harvarda.
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze.
Sjӧgrenov sindrom je kronična bolezen imunskega sistema. Je drugo najpogostejše revmatično obolenje; takoj za revmatoidnim artritisom. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa po 40. letu. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas sjӧgrenov sindrom približno 0,6 odstotka prebivalcev, diagnozo pa vsako leto na novo postavijo pri 80 ljudeh. Poleg suhosti očesne sluznice in ust pa je pogost simptom tudi utrujenost.
O uporabi ultrazvoka za prepoznavanje sjӧgrenovega sindroma je leta 1988 prvi pisal dr. Brados, pravi mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri nas je ultrazvočno slikanje žlez slinavk del diagnostike dobrih 10 let – natančneje od leta 2002.
Mag. Hočevar je razvila točkovnik, s pomočjo katerega zdravniki ovrednotijo bolezenske spremembe, ki jih v žlezah slinavkah odkrijejo med ultrazvočno preiskavo. Uporaba ultrazvoka pri ugotavljanju diagnoze sjӧgrenov sindrom ima številne prednosti pred drugimi diagnostičnimi postopki. Med drugim je ultrazvočna preiskava bolj dostopna in lažje ponovljiva.
Strokovnjaki še ne poznajo točnega vzroka za izbruh sjӧgrenovega sindroma. Čeprav bolezen ni dedna, pa kaže, da na njen razvoj vplivajo tudi nekateri geni. Vpleteni so še spolni hormoni in okužba z virusom ali bakterijo. Ob žlezah z zunanjim izločanjem lahko sjӧgrenov sindrom prizadene še druge organe in povzroči nastanek krvnega raka.
Odkrivanje sjӧgrenovega sindroma ni enostavno. Prav zato ima raziskovalno delo mag. Alojzije Hočevar velik pomen, saj omogoča hitrejše prepoznavanje sindroma in zgodnejši začetek zdravljenja.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov