Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Česa nosečnice in doječe matere zaužijejo preveč in česa premalo?
Dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike Ljubljana je s kolegi raziskovalci pregledal prehranske dnevnike približno 170 slovenskih nosečnic in doječih mater. Opozarja na velik pomen prehrane, ki je ključna za otrokovo zdravje in razvoj. Za vsakega zdravega dojenčka je namreč najboljša hrana materino mleko, njegova sestava in kakovost pa sta povezani s prehrano matere med nosečnostjo in po njej.
V prehrani slovenskih nosečnic in doječih mater je preveč enostavnih sladkorjev in škroba. Raziskava je še razkrila, da ženske pred in po rojstvu otroka zaužijejo tudi preveč soli in slabih maščob; premalo je beljakovin, sadja in zelenjave ter rib.
Dr. Benedik še posebej izpostavlja, da so na našem jedilniku premalokrat morske ribe. Zdravilne učinke ribjega olja so poznale že naše babice. Ribe vsebujejo namreč veliko zdravih, večkrat nenasičenih maščobnih kislin – med njimi je tudi zelo pomembna dokozaheksaenojska kislina ali kratko DHK, ki je nujna za razvoj otrokovih možganov in očesne mrežnice.
Raziskovalci so zaznali pomanjkanje vitaminov D in E ter vitamina B9, poimenovanega tudi folna kislina, kar je lahko za zdrav razvoj otroka še posebej pereče. Folna kislina namreč omogoča ustrezen razvoj otrokovega živčnega sistema.
Nosečnice in doječe matere naj, še svetuje dr. Benedik, iz svoje prehrane črtajo alkohol in opustijo kajenje.
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Česa nosečnice in doječe matere zaužijejo preveč in česa premalo?
Dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike Ljubljana je s kolegi raziskovalci pregledal prehranske dnevnike približno 170 slovenskih nosečnic in doječih mater. Opozarja na velik pomen prehrane, ki je ključna za otrokovo zdravje in razvoj. Za vsakega zdravega dojenčka je namreč najboljša hrana materino mleko, njegova sestava in kakovost pa sta povezani s prehrano matere med nosečnostjo in po njej.
V prehrani slovenskih nosečnic in doječih mater je preveč enostavnih sladkorjev in škroba. Raziskava je še razkrila, da ženske pred in po rojstvu otroka zaužijejo tudi preveč soli in slabih maščob; premalo je beljakovin, sadja in zelenjave ter rib.
Dr. Benedik še posebej izpostavlja, da so na našem jedilniku premalokrat morske ribe. Zdravilne učinke ribjega olja so poznale že naše babice. Ribe vsebujejo namreč veliko zdravih, večkrat nenasičenih maščobnih kislin – med njimi je tudi zelo pomembna dokozaheksaenojska kislina ali kratko DHK, ki je nujna za razvoj otrokovih možganov in očesne mrežnice.
Raziskovalci so zaznali pomanjkanje vitaminov D in E ter vitamina B9, poimenovanega tudi folna kislina, kar je lahko za zdrav razvoj otroka še posebej pereče. Folna kislina namreč omogoča ustrezen razvoj otrokovega živčnega sistema.
Nosečnice in doječe matere naj, še svetuje dr. Benedik, iz svoje prehrane črtajo alkohol in opustijo kajenje.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov