Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S čuječnostjo proti stresu, tesnobi in depresiji
Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke.
Ko smo čuječni, smo tukaj in zdaj, pravi psihologinja mag. Maja Bajt iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati.
Čuječnost je osredotočena na sedanjost, na ta trenutek, na zdaj. Kaj pa preteklost in prihodnost?
Po besedah mag. Maje Bajt imajo odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Čuječnost izboljša kakovost življenja. Kar pa je za današnji čas tudi zelo pomembno: zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost.
Čuječnost je orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami. Kdor je čuječen, gleda na svet z otroškimi očmi – sprejemajoče, brez presojanja, brez predsodkov, z radovednostjo in odprtostjo.
Eden vodilnih zahodnih strokovnjakov, ki preučujejo čuječnost, Jon Kabat-Zinn, je ob neki priliki dejal: »Sedanjost je edini čas, ko je komurkoli treba živeti – vedeti karkoli – občutiti – se učiti – delovati – se spreminjati – se zdraviti.«
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
S čuječnostjo proti stresu, tesnobi in depresiji
Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke.
Ko smo čuječni, smo tukaj in zdaj, pravi psihologinja mag. Maja Bajt iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati.
Čuječnost je osredotočena na sedanjost, na ta trenutek, na zdaj. Kaj pa preteklost in prihodnost?
Po besedah mag. Maje Bajt imajo odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Čuječnost izboljša kakovost življenja. Kar pa je za današnji čas tudi zelo pomembno: zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost.
Čuječnost je orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami. Kdor je čuječen, gleda na svet z otroškimi očmi – sprejemajoče, brez presojanja, brez predsodkov, z radovednostjo in odprtostjo.
Eden vodilnih zahodnih strokovnjakov, ki preučujejo čuječnost, Jon Kabat-Zinn, je ob neki priliki dejal: »Sedanjost je edini čas, ko je komurkoli treba živeti – vedeti karkoli – občutiti – se učiti – delovati – se spreminjati – se zdraviti.«
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov