Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trebušna debelost je nevarna bolezen.
Trebušna, visceralna, abdominalna debelost. Tri krat ista nevarnost! Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pojasnjuje, da trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki škodujejo zdravju.
Vnetni citokini in proste maščobne kisline, ki jih izločajo celice trebušnega maščevja, vodijo k sladkorni bolezni. Povzročijo namreč odpornost na hormon inzulin, ki uravnava krvni sladkor. Škodljive snovi pa spremenijo tudi presnovo maščob.
Za trebušno debelost je značilno, da se maščoba nalaga okoli pasu. Trebuh je izbočen, zadnjice ni veliko, stegna niso močna. Taka postava v obliki jabolka je pogostejša pri moških. Ti lahko za trebušno debelostjo zbolijo že po 40, ženske pa po 50 letu starosti. Prevelik obseg pasu imajo lahko tudi tisti, ki jim tehtnica ne pokaže preveč kilogramov.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je v razvitem svetu pretežek kar vsak drugi človek, pri vsakem četrtem pa ni več govora le o preveliki telesni teži, temveč že o debelosti.
Študije pravijo, da debelost povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, neplodnost, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Velik trebuh predstavlja veliko tveganje! Dr. Mojca Jensterle Sever opozarja, da je lahko trebušna debelost zelo trdovratna, a kljub temu premagljiva. Najmočnejše orožje v boju proti debelosti je sprememba življenjskega sloga.
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Trebušna debelost je nevarna bolezen.
Trebušna, visceralna, abdominalna debelost. Tri krat ista nevarnost! Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pojasnjuje, da trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki škodujejo zdravju.
Vnetni citokini in proste maščobne kisline, ki jih izločajo celice trebušnega maščevja, vodijo k sladkorni bolezni. Povzročijo namreč odpornost na hormon inzulin, ki uravnava krvni sladkor. Škodljive snovi pa spremenijo tudi presnovo maščob.
Za trebušno debelost je značilno, da se maščoba nalaga okoli pasu. Trebuh je izbočen, zadnjice ni veliko, stegna niso močna. Taka postava v obliki jabolka je pogostejša pri moških. Ti lahko za trebušno debelostjo zbolijo že po 40, ženske pa po 50 letu starosti. Prevelik obseg pasu imajo lahko tudi tisti, ki jim tehtnica ne pokaže preveč kilogramov.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je v razvitem svetu pretežek kar vsak drugi človek, pri vsakem četrtem pa ni več govora le o preveliki telesni teži, temveč že o debelosti.
Študije pravijo, da debelost povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, neplodnost, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Velik trebuh predstavlja veliko tveganje! Dr. Mojca Jensterle Sever opozarja, da je lahko trebušna debelost zelo trdovratna, a kljub temu premagljiva. Najmočnejše orožje v boju proti debelosti je sprememba življenjskega sloga.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov