Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V onkologiji, pediatriji, nevrologiji, psihiatriji ...
Minevata dve leti, od kar je tudi pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji.
Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini.
Prim. Josipina Ana Červek iz Onkološkega inštituta pojasnjuje, da z zdravili, ki vsebujejo kanabinoide, v onkologiji zdravijo predvsem bolnike z razširjeno maligno boleznijo.
Glede na izvor ločimo tri vrste kanabinoidov: endokanabinoidi se tvorijo v našem telesu, fitokanabinoidi – ti so prisotni v konoplji. Sintetske kanabinoide pa pridobimo s sintezo. Med fitokanabinoidi iz konoplje sta najbolj znana delta devet tetrahidrokanabinol oziroma THC in CBD – to je kratica za kanabidiol. Vendar pa THC spada med prepovedane substance, CBD pa ne.
Sodobni farmakološki pristop h kanabinoidom se je začel sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta Raphael Mechoulam in Yechiel Gaoni prva na svetu izolirala in opisala delta devet tetrahidrokanabinol oziroma THC.
Izraelski znanstvenik in kemik Raphael Mechoulam je sredi devetdesetih let prispeval odločilna spoznanja k odkritju in razumevanju endokanabinoidnega sistema. Človeško telo namreč izloča snovi, ki so po svoji strukturi in delovanju zelo podobne kanabinoidom iz konoplje. Ti endokanabinoidni prenašalci so poleg specialnih receptorjev osrednji del endokanabinoidnega sistema organizma.
Prof. dr. Mojca Kržan iz Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so pri nas že registrirana zdravila, ki vsebujejo sintetične kanabinoide.
Ne le bolniki in njihovi bližnji ter rekreativni uporabniki, več informacij in podatkov o učinkih kanabinoidov in njihovi uporabi v medicini si želijo tudi zdravstveni delavci. Na to kažejo rezultati ankete, ki jo je s sodelavci izvedla prim. Červek. Skoraj 94 odstotkov v anketi sodelujočih zdravstvenih delavcev si želi več informacij in znanja o medicinski uporabi kanabinoidov.
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V onkologiji, pediatriji, nevrologiji, psihiatriji ...
Minevata dve leti, od kar je tudi pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji.
Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini.
Prim. Josipina Ana Červek iz Onkološkega inštituta pojasnjuje, da z zdravili, ki vsebujejo kanabinoide, v onkologiji zdravijo predvsem bolnike z razširjeno maligno boleznijo.
Glede na izvor ločimo tri vrste kanabinoidov: endokanabinoidi se tvorijo v našem telesu, fitokanabinoidi – ti so prisotni v konoplji. Sintetske kanabinoide pa pridobimo s sintezo. Med fitokanabinoidi iz konoplje sta najbolj znana delta devet tetrahidrokanabinol oziroma THC in CBD – to je kratica za kanabidiol. Vendar pa THC spada med prepovedane substance, CBD pa ne.
Sodobni farmakološki pristop h kanabinoidom se je začel sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta Raphael Mechoulam in Yechiel Gaoni prva na svetu izolirala in opisala delta devet tetrahidrokanabinol oziroma THC.
Izraelski znanstvenik in kemik Raphael Mechoulam je sredi devetdesetih let prispeval odločilna spoznanja k odkritju in razumevanju endokanabinoidnega sistema. Človeško telo namreč izloča snovi, ki so po svoji strukturi in delovanju zelo podobne kanabinoidom iz konoplje. Ti endokanabinoidni prenašalci so poleg specialnih receptorjev osrednji del endokanabinoidnega sistema organizma.
Prof. dr. Mojca Kržan iz Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so pri nas že registrirana zdravila, ki vsebujejo sintetične kanabinoide.
Ne le bolniki in njihovi bližnji ter rekreativni uporabniki, več informacij in podatkov o učinkih kanabinoidov in njihovi uporabi v medicini si želijo tudi zdravstveni delavci. Na to kažejo rezultati ankete, ki jo je s sodelavci izvedla prim. Červek. Skoraj 94 odstotkov v anketi sodelujočih zdravstvenih delavcev si želi več informacij in znanja o medicinski uporabi kanabinoidov.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov