Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča tveganje za želodčnega raka.
Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Preseneča pa še en podatek: da je namreč z njo okužena kar polovica svetovnega prebivalstva. V Sloveniji je stanje ugodnejše, vendar je tudi pri nas, po oceni strokovnjakov, s Helicobactrom Pylori okužen kar vsak četrti prebivalec.
Za Slovenijo velja, da se je v zadnjih petnajstih letih delež okuženih z bakterijo Helicobacter Pylori prepolovil – iz 50 na 25 odstotkov. Zaslugo lahko pripišemo učinkovitemu zdravljenju in ustrezni higieni.
Čeprav običajno okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Vedno pa ni tako. Po katerih znakih in simptomih lahko posumimo na okužbo? Specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje.
Po besedah doktorice Sodin se lahko okužba z bakterijo Helocobacter Pylori resno zaplete. Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča pa tudi tveganje za nastanek želodčnega raka. Akutne zaplete pa zdravniki običajno hitro prepoznajo in jih rešijo med gastroskopijo, ki spada med endoskopske posege.
Bakterija Helicobacter pylori spremlja človeštvo že več deset tisoč let. Odkrita pa je bila šele leta 1982. Pogost način okužbe je prenos z umazanimi rokami. Bakterija vstopi v telo skozi usta in potuje do želodca.
Barbara Sodin opaža, da se je uspešnost zdravljenja okužbe s Helicobactrom Pylori v zadnjih letih zmanjšala, saj je ta bakterija, kot že mnoge druge, vedno bolj odporna proti antibiotikom. Zdravljenje je zato treba skrbno načrtovati in spremljati. Zdravniki običajno predpišejo tri zdravila: dva antibiotika in zaviralec protonske črpalke, ki zavira izločanje želodčne kisline.
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča tveganje za želodčnega raka.
Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Preseneča pa še en podatek: da je namreč z njo okužena kar polovica svetovnega prebivalstva. V Sloveniji je stanje ugodnejše, vendar je tudi pri nas, po oceni strokovnjakov, s Helicobactrom Pylori okužen kar vsak četrti prebivalec.
Za Slovenijo velja, da se je v zadnjih petnajstih letih delež okuženih z bakterijo Helicobacter Pylori prepolovil – iz 50 na 25 odstotkov. Zaslugo lahko pripišemo učinkovitemu zdravljenju in ustrezni higieni.
Čeprav običajno okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Vedno pa ni tako. Po katerih znakih in simptomih lahko posumimo na okužbo? Specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje.
Po besedah doktorice Sodin se lahko okužba z bakterijo Helocobacter Pylori resno zaplete. Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča pa tudi tveganje za nastanek želodčnega raka. Akutne zaplete pa zdravniki običajno hitro prepoznajo in jih rešijo med gastroskopijo, ki spada med endoskopske posege.
Bakterija Helicobacter pylori spremlja človeštvo že več deset tisoč let. Odkrita pa je bila šele leta 1982. Pogost način okužbe je prenos z umazanimi rokami. Bakterija vstopi v telo skozi usta in potuje do želodca.
Barbara Sodin opaža, da se je uspešnost zdravljenja okužbe s Helicobactrom Pylori v zadnjih letih zmanjšala, saj je ta bakterija, kot že mnoge druge, vedno bolj odporna proti antibiotikom. Zdravljenje je zato treba skrbno načrtovati in spremljati. Zdravniki običajno predpišejo tri zdravila: dva antibiotika in zaviralec protonske črpalke, ki zavira izločanje želodčne kisline.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov