Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Etične dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini.
“Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,” pravi prim. Tatjana Erjavec, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo.
Prim. Erjavec pravi, da največ etičnih dilem odpira vedno večji razkorak med pravicami in možnostmi.
“Razkorak med standardno oskrbo in opremo, ki jo lahko nudimo pacientom, in med novostmi, ki so že na voljo, je vedno večji. Vse je zelo, zelo drago. Zato moramo biti prilagodljivi,” se strinja izraelski profesor Avi Ohry, ki je bil gost letošnjih že osemindvajsetih dni rehabilitacijske medicine, na katerih so udeleženci govorili o etičnih dilemah v fizikalni in rehabilitacijski medicini. “Da bi pomagali več pacientom, bomo morda morali skrajšati čas okrevanja. Tudi pri vas se soočate s pomanjkanjem postelj, saj njihovo število ne sledi potrebam. Potrebnih je več rehabilitacijskih mest – tako v Sloveniji, kot v Izraelu in drugje po svetu, kar pa seveda stane!”
“Ta etična vprašanja so že stara, vendar pa smo soočeni z novimi, spremenjenimi okoliščinami. Socialno okolje, pravni akti in celo medijski pristop k pravicam bolnikov in invalidov – torej k pravicam vseh ljudi – so se v demokratičnih zahodnih državah zelo spremenili. Da imajo invalidi enake pravice kot vsi drugi, še vedno ni povsod samoumevno. Prav zato so pravna in etična vprašanja dandanes tako zelo pomembna.” Prof. Ohry pritrjuje splošnemu mnenju, da številne etične dileme izhajajo iz pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev. “Storitve pa podražijo tudi ljudje, ki sodelujejo pri okrevanju. Naj za primer vzamemo kirurgijo, pediatrijo ali porodništvo, kjer je razmerje dve proti ena: zdravnica in medicinska sestra ter pacientka; ali tri proti ena, kadar se jima pridruži še socialna delavka. Na področju rehabilitacijske medicine pa je včasih to razmerje lahko celo deset proti ena. Kdo bo vse to plačal? Osebje je drago, čas, ki ga pacient preživi v bolnišnici, je dolgotrajen. Še ko ga odpustimo domov, mu naložimo celo vrsto navodil in priporočil, ki jih mora izpolnjevati, predpišemo mu tudi različne pripomočke; kar pa spet stane.”
Osnova obravnave v rehabilitaciji je timsko delo, ki zahteva sodelovanje med zdravstvenimi delavci, pacientom in njegovimi bližnjimi. Za uspešno delovanje tima je pomembna enakopravnost vseh članov, saj le to vodi k doseganju dogovorjenih in želenih ciljev. Dr. Nika Goljar, ki na URI Soča pomaga bolnikom po preživeli možganski kapi opozarja na etične dileme, s katerimi so v tem trikotniku soočeni svojci, od katerih zahtevamo in pričakujemo pomoč.
Medicinska etika se dotika tako ravnanja zdravnikov, kot bolnikov. V ospredju so odnosi med zdravstvenim osebjem, pacienti in njihovimi bližnjimi. Številnih etičnih dilem ne smemo pomesti pod preprogo. Če jih poznamo in se jih zavedamo, jih namreč tudi lažje rešujemo.
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Etične dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini.
“Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,” pravi prim. Tatjana Erjavec, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo.
Prim. Erjavec pravi, da največ etičnih dilem odpira vedno večji razkorak med pravicami in možnostmi.
“Razkorak med standardno oskrbo in opremo, ki jo lahko nudimo pacientom, in med novostmi, ki so že na voljo, je vedno večji. Vse je zelo, zelo drago. Zato moramo biti prilagodljivi,” se strinja izraelski profesor Avi Ohry, ki je bil gost letošnjih že osemindvajsetih dni rehabilitacijske medicine, na katerih so udeleženci govorili o etičnih dilemah v fizikalni in rehabilitacijski medicini. “Da bi pomagali več pacientom, bomo morda morali skrajšati čas okrevanja. Tudi pri vas se soočate s pomanjkanjem postelj, saj njihovo število ne sledi potrebam. Potrebnih je več rehabilitacijskih mest – tako v Sloveniji, kot v Izraelu in drugje po svetu, kar pa seveda stane!”
“Ta etična vprašanja so že stara, vendar pa smo soočeni z novimi, spremenjenimi okoliščinami. Socialno okolje, pravni akti in celo medijski pristop k pravicam bolnikov in invalidov – torej k pravicam vseh ljudi – so se v demokratičnih zahodnih državah zelo spremenili. Da imajo invalidi enake pravice kot vsi drugi, še vedno ni povsod samoumevno. Prav zato so pravna in etična vprašanja dandanes tako zelo pomembna.” Prof. Ohry pritrjuje splošnemu mnenju, da številne etične dileme izhajajo iz pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev. “Storitve pa podražijo tudi ljudje, ki sodelujejo pri okrevanju. Naj za primer vzamemo kirurgijo, pediatrijo ali porodništvo, kjer je razmerje dve proti ena: zdravnica in medicinska sestra ter pacientka; ali tri proti ena, kadar se jima pridruži še socialna delavka. Na področju rehabilitacijske medicine pa je včasih to razmerje lahko celo deset proti ena. Kdo bo vse to plačal? Osebje je drago, čas, ki ga pacient preživi v bolnišnici, je dolgotrajen. Še ko ga odpustimo domov, mu naložimo celo vrsto navodil in priporočil, ki jih mora izpolnjevati, predpišemo mu tudi različne pripomočke; kar pa spet stane.”
Osnova obravnave v rehabilitaciji je timsko delo, ki zahteva sodelovanje med zdravstvenimi delavci, pacientom in njegovimi bližnjimi. Za uspešno delovanje tima je pomembna enakopravnost vseh članov, saj le to vodi k doseganju dogovorjenih in želenih ciljev. Dr. Nika Goljar, ki na URI Soča pomaga bolnikom po preživeli možganski kapi opozarja na etične dileme, s katerimi so v tem trikotniku soočeni svojci, od katerih zahtevamo in pričakujemo pomoč.
Medicinska etika se dotika tako ravnanja zdravnikov, kot bolnikov. V ospredju so odnosi med zdravstvenim osebjem, pacienti in njihovimi bližnjimi. Številnih etičnih dilem ne smemo pomesti pod preprogo. Če jih poznamo in se jih zavedamo, jih namreč tudi lažje rešujemo.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov