Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.
Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.
Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:
Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.
Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:
Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.
Koristne povezave:
NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1
Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx
Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.
Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.
Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:
Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.
Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:
Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.
Koristne povezave:
NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1
Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx
Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi
Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino
Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/
Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
Neveljaven email naslov