Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ne le, da je metoda varna, slikanje bolnikov po posegu je prineslo še več dobrih novic.
V Kliničnem centru Ljubljana so preizkusili novo metodo, ki obeta velik napredek pri zdravljenju rakavih obolenj. V študijo so vključili deset bolnikov s težko ozdravljivim rakom na jetrih. Po posegu, med katerim so se raka lotili s kemoterapijo in električnimi impulzi, je slikanje razkrilo, da je velika večina tumorjev preprosto odmrla. Podrobneje o študiji in novi terapevtski tehniki, strokovnjaki so jo poimenovali elektrokemoterapija, pa kirurg doc. dr. Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana in raziskovalec prof. dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta.
Z elektrokemoterapijo lahko zdravniki dosežejo tudi najtežje dostopne tumorje v jetrih. Kirurg Blaž Trotovšek.
Pri elektrokemoterapiji z električnimi impulzi olajšajo prehod citostatika v rakavo celico. Po besedah raziskovalca prof. dr. Gregorja Serše z Onkološkega inštituta v Ljubljani elektrokemoterapijo že uporabljajo za zdravljenje različnih rakavih obolenj. Med njimi so nekateri površinski tumorji kože in maligni melanom, pa jetrni zasevki raka na debelem črevesu in danki.
Ob Gregorju Serši in Boštjanu Trotovšku sta v razvoj elektrokemoterapije vpeta tudi prof. dr. Maja Čemažar z Onkološkega inštituta in prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko. Sicer se pa elektrokemoterapija vedno bolj uveljavlja kot učinkovita metoda zdravljenja rakavih obolenj. Da pa bo pristala tudi v smernicah zdravljenja tumorjev v jetrih, bo potrebno še več raziskav in trdega dela.
897 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ne le, da je metoda varna, slikanje bolnikov po posegu je prineslo še več dobrih novic.
V Kliničnem centru Ljubljana so preizkusili novo metodo, ki obeta velik napredek pri zdravljenju rakavih obolenj. V študijo so vključili deset bolnikov s težko ozdravljivim rakom na jetrih. Po posegu, med katerim so se raka lotili s kemoterapijo in električnimi impulzi, je slikanje razkrilo, da je velika večina tumorjev preprosto odmrla. Podrobneje o študiji in novi terapevtski tehniki, strokovnjaki so jo poimenovali elektrokemoterapija, pa kirurg doc. dr. Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana in raziskovalec prof. dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta.
Z elektrokemoterapijo lahko zdravniki dosežejo tudi najtežje dostopne tumorje v jetrih. Kirurg Blaž Trotovšek.
Pri elektrokemoterapiji z električnimi impulzi olajšajo prehod citostatika v rakavo celico. Po besedah raziskovalca prof. dr. Gregorja Serše z Onkološkega inštituta v Ljubljani elektrokemoterapijo že uporabljajo za zdravljenje različnih rakavih obolenj. Med njimi so nekateri površinski tumorji kože in maligni melanom, pa jetrni zasevki raka na debelem črevesu in danki.
Ob Gregorju Serši in Boštjanu Trotovšku sta v razvoj elektrokemoterapije vpeta tudi prof. dr. Maja Čemažar z Onkološkega inštituta in prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko. Sicer se pa elektrokemoterapija vedno bolj uveljavlja kot učinkovita metoda zdravljenja rakavih obolenj. Da pa bo pristala tudi v smernicah zdravljenja tumorjev v jetrih, bo potrebno še več raziskav in trdega dela.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov