Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Parodontoza je najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu.
Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. Parodontoza je najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu. Vendar pa po besedah dr. Gašperšiča prvi zametki obolenja segajo že v zgodnje otroštvo:
In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob.
Temelj zdravljenja parodontalne bolezni je luščenje in glajenje zobnih korenin. To je postopek, med katerim se s površine zobnih korenin in iz obzobnih žepov odstranijo zobne obloge.
Parodontoza povzroči propad povezave zobne korenine s kostjo. Zaradi razgradnje tega stika nastanejo med zobmi in dlesnijo poglobljeni prostori, imenovani tudi obzobni žepi, ki se vnamejo in zagnojijo. Bolezen sprožijo bakterije, ki živijo v naših ustih in so del bakterijske ustne flore.
Kako učinkoviti pa so novi, sodobni postopki zdravljenja parodontalne bolezni?
Zdravljenje parodontalne bolezni se nadaljuje z rednimi kontrolnimi pregledi. Če je potrebno, zobozdravnik ponovno odstrani vse zobne obloge, ki so nastale, in očisti zobni kamen. Seveda pa je ves trud zaman brez pravilnega in rednega čiščenja zob. Uporabljati moramo mehko zobno krtačko in nitko prav vsak dan.
896 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Parodontoza je najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu.
Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. Parodontoza je najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu. Vendar pa po besedah dr. Gašperšiča prvi zametki obolenja segajo že v zgodnje otroštvo:
In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob.
Temelj zdravljenja parodontalne bolezni je luščenje in glajenje zobnih korenin. To je postopek, med katerim se s površine zobnih korenin in iz obzobnih žepov odstranijo zobne obloge.
Parodontoza povzroči propad povezave zobne korenine s kostjo. Zaradi razgradnje tega stika nastanejo med zobmi in dlesnijo poglobljeni prostori, imenovani tudi obzobni žepi, ki se vnamejo in zagnojijo. Bolezen sprožijo bakterije, ki živijo v naših ustih in so del bakterijske ustne flore.
Kako učinkoviti pa so novi, sodobni postopki zdravljenja parodontalne bolezni?
Zdravljenje parodontalne bolezni se nadaljuje z rednimi kontrolnimi pregledi. Če je potrebno, zobozdravnik ponovno odstrani vse zobne obloge, ki so nastale, in očisti zobni kamen. Seveda pa je ves trud zaman brez pravilnega in rednega čiščenja zob. Uporabljati moramo mehko zobno krtačko in nitko prav vsak dan.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Neveljaven email naslov