Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe
Čeprav zdravje postavljamo na prvo mesto, pa opozoril, navodil in nasvetov zdravstvenih delavcev običajno ne slišimo prav radi. Kljub temu bomo v oddaji Ultrazvok povedali kar naravnost sledeče dejstvo: med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe. Rezultat slabe ustne higiene sta zobna gniloba in parodontalna bolezen. Obe lahko vodita v izpadanje zob. Kako bi torej morali skrbeti za svoje zobe? Kakšna zobna ščetka je najboljša in kdaj pride v poštev zobna nitka? Zakaj je zobna pasta le kozmetični dodatek? Kako pa vzdržujemo čistočo zobne proteze?
Še posebej skrbno moramo zobe umiti zvečer, pred spanjem. Ponoči je namreč upočasnjeno izločanje sline – prav slina pa je naravna čistilka in zaščitnica zob. Ob zmanjšanem izločanju sline naraste tveganje za nastanek zobne gnilobe.
Z dobro ustno higieno lahko preprečimo nastanek kariesa, zobnega kamna in slabega zadaha. Ustavimo tudi krvavenje dlesni in izpadanje zob zaradi parodontalne bolezni. Ustna higieničarka Ana Zupančič pravi, da je osnova preprečevanja zobne gnilobe in parodontalne bolezni vestno odstranjevanje zobnih oblog. Zobozdravnik dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani pa pravi, da bi moral vsak od nas poznati skrite kotičke in problematična mesta v svojih ustih. Nanje bi moral biti še posebej pozoren in jih očistiti kolikor se najbolje da.
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe
Čeprav zdravje postavljamo na prvo mesto, pa opozoril, navodil in nasvetov zdravstvenih delavcev običajno ne slišimo prav radi. Kljub temu bomo v oddaji Ultrazvok povedali kar naravnost sledeče dejstvo: med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe. Rezultat slabe ustne higiene sta zobna gniloba in parodontalna bolezen. Obe lahko vodita v izpadanje zob. Kako bi torej morali skrbeti za svoje zobe? Kakšna zobna ščetka je najboljša in kdaj pride v poštev zobna nitka? Zakaj je zobna pasta le kozmetični dodatek? Kako pa vzdržujemo čistočo zobne proteze?
Še posebej skrbno moramo zobe umiti zvečer, pred spanjem. Ponoči je namreč upočasnjeno izločanje sline – prav slina pa je naravna čistilka in zaščitnica zob. Ob zmanjšanem izločanju sline naraste tveganje za nastanek zobne gnilobe.
Z dobro ustno higieno lahko preprečimo nastanek kariesa, zobnega kamna in slabega zadaha. Ustavimo tudi krvavenje dlesni in izpadanje zob zaradi parodontalne bolezni. Ustna higieničarka Ana Zupančič pravi, da je osnova preprečevanja zobne gnilobe in parodontalne bolezni vestno odstranjevanje zobnih oblog. Zobozdravnik dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani pa pravi, da bi moral vsak od nas poznati skrite kotičke in problematična mesta v svojih ustih. Nanje bi moral biti še posebej pozoren in jih očistiti kolikor se najbolje da.
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov