Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.000 ljudi z multiplo sklerozo
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo.
Po besedah nevrologa Uroša Rota lahko zdravniki s pregledom možgansko-hrbtenjačne tekočine ali likvorja hitreje prepoznajo in diagnosticirajo multiplo sklerozo ter napovedo njen potek. Pri kar 90-ih odstotkih bolnic in bolnikov najdejo v tekočini ostanke nekaterih proteinov.
Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Značilni prvi znaki obolenja so težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje.
Ne le pri multipli sklerozi – punkcija in pregled likvorja pride v poštev tudi pri alzheimerjevi in parkinsonovi bolezni, pri bolezni motoričnega nevrona (kratko ALS) in še nekaterih drugih obolenjih.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.000 ljudi z multiplo sklerozo. Med njimi je več žensk – kar dve tretjini. Najpogostejša je recidivno-remitentna oblika multiple skleroze, za katero so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo. Prof. dr. Uroš Rot, vodja Kliničnega oddelka za bolezni živčevja, potrjuje, da je večina novejših diagnostičnih preiskav – vključno s pregledom možganskega likvorja – na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. Laboratorij za likvorsko diagnostiko deluje pod okriljem Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.000 ljudi z multiplo sklerozo
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo.
Po besedah nevrologa Uroša Rota lahko zdravniki s pregledom možgansko-hrbtenjačne tekočine ali likvorja hitreje prepoznajo in diagnosticirajo multiplo sklerozo ter napovedo njen potek. Pri kar 90-ih odstotkih bolnic in bolnikov najdejo v tekočini ostanke nekaterih proteinov.
Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Značilni prvi znaki obolenja so težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje.
Ne le pri multipli sklerozi – punkcija in pregled likvorja pride v poštev tudi pri alzheimerjevi in parkinsonovi bolezni, pri bolezni motoričnega nevrona (kratko ALS) in še nekaterih drugih obolenjih.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.000 ljudi z multiplo sklerozo. Med njimi je več žensk – kar dve tretjini. Najpogostejša je recidivno-remitentna oblika multiple skleroze, za katero so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo. Prof. dr. Uroš Rot, vodja Kliničnega oddelka za bolezni živčevja, potrjuje, da je večina novejših diagnostičnih preiskav – vključno s pregledom možganskega likvorja – na voljo tudi bolnicam in bolnikom v Sloveniji. Laboratorij za likvorsko diagnostiko deluje pod okriljem Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov