Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji letno zboli okrog 160 žensk. Vesni Bregar iz Radeč so diagnozo postavili pred dvema letoma; stara je bila 57 let
Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. S svojo izkušnjo zdaj osvešča in opogumlja druge bolnice in njihove bližnje.
Dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da za rakom jajčnikov najpogosteje zbolijo ženske stare okrog 60 let ali več. Bolezen se sicer lahko pojavi že tudi prej: po štiridesetem, petdesetem letu. Zlasti pri teh mlajših bolnicah zdravniki pogosto odkrijejo okvaro na genu BRCA1 ali BRCA 2. Ta mutacija je povezana tako z rakom na jajčnikih kot tudi z rakom na dojkah.
Raki rodil so zelo raznovrstna skupina. Mednje štejemo rak materničnega vratu in materničnega telesa, rak jajčnikov, jajcevodov in rak zunanjega spolovila ter nožnice. Po besedah dr. Škofa je med vsemi raki rodil najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga največkrat odkrijejo, ko je že razširjen. Začetni znaki in simptomi raka jajčnikov so namreč nespecifični in ob njih ženska ne pomisli najprej na raka.
Gospa Vesna Bregar dodaja, da je podporo in pomoč našla tudi v združenju Europa Donna. Vanj se je včlanila že pred dvajsetimi leti, ko je zaradi raka izgubila sestro. Pri Europi Donni so za podporo bolnicam z rakom rodil ustanovili posebno sekcijo.
Rak jajčnikov predstavlja tri odstotke vseh rakov, za katerimi zbolijo ženske. Obstaja vsaj pet različnih tipov tega raka. Najpogostejši je tako imenovani serozni karcinom jajčnikov, ki je pogosto povezan z okvaro gena BRCA 1 ali BRCA 2.
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V Sloveniji letno zboli okrog 160 žensk. Vesni Bregar iz Radeč so diagnozo postavili pred dvema letoma; stara je bila 57 let
Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. S svojo izkušnjo zdaj osvešča in opogumlja druge bolnice in njihove bližnje.
Dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da za rakom jajčnikov najpogosteje zbolijo ženske stare okrog 60 let ali več. Bolezen se sicer lahko pojavi že tudi prej: po štiridesetem, petdesetem letu. Zlasti pri teh mlajših bolnicah zdravniki pogosto odkrijejo okvaro na genu BRCA1 ali BRCA 2. Ta mutacija je povezana tako z rakom na jajčnikih kot tudi z rakom na dojkah.
Raki rodil so zelo raznovrstna skupina. Mednje štejemo rak materničnega vratu in materničnega telesa, rak jajčnikov, jajcevodov in rak zunanjega spolovila ter nožnice. Po besedah dr. Škofa je med vsemi raki rodil najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga največkrat odkrijejo, ko je že razširjen. Začetni znaki in simptomi raka jajčnikov so namreč nespecifični in ob njih ženska ne pomisli najprej na raka.
Gospa Vesna Bregar dodaja, da je podporo in pomoč našla tudi v združenju Europa Donna. Vanj se je včlanila že pred dvajsetimi leti, ko je zaradi raka izgubila sestro. Pri Europi Donni so za podporo bolnicam z rakom rodil ustanovili posebno sekcijo.
Rak jajčnikov predstavlja tri odstotke vseh rakov, za katerimi zbolijo ženske. Obstaja vsaj pet različnih tipov tega raka. Najpogostejši je tako imenovani serozni karcinom jajčnikov, ki je pogosto povezan z okvaro gena BRCA 1 ali BRCA 2.
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Neveljaven email naslov