Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stanje v Evropi se ne umirja. Oboleli: 83 odstotkov necepljenih, 10 le z enim odmerkom, 5 odstotkov cepljenih, za 2 odstotka ni znano
Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Evropski podatki: https://ecdc.europa.eu/en/publications-data/monthly-measles-and-rubella-monitoring-report-june-2018
Dr Vojko Berce s Klinike za pediatrijo v Mariboru je pojasnil, da je šlo pri vseh letošnjih bolnikih, z izjemo 13-mesečnega otroka, za blag potek obolenja, zato so bili pregledani le ambulantno in prepuščeni v domačo oskrbo. Tudi dojenček je zdaj že zdrav in doma.
Primeri iz Maribora kažejo, da za ošpicami lahko zbolijo tudi tisti, ki so bili proti njim že cepljeni. Zdravnica, ki je zbolela, je bila cepljena dvakrat, medicinska sestra pa enkrat. Kako je mogoče, da sta vseeno zboleli za ošpicami?
Ob vsakem primeru ošpic zdravniki iščejo osebe – otroke in odrasle – ki so prišle v stik z obolelimi. Zakaj? Kako jim lahko pomagajo?
Proti ošpicam se lahko zavarujemo s cepljenjem. V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam del obveznega cepljenja že 50 let. Potrebna sta dva odmerka. Zakaj?
Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni. Čeprav rečemo, da gre za otroško bolezen, lahko za ošpicami zbolijo tudi odrasli. Virus se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami, možen, vendar redkejši je posreden prenos preko igrač, kljuk, predmetov. Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni (5 – 18). Pojavi se visoka vročina, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni. Oseba je kužna že štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni, ko že le ta izgine.
Veliko otrok ošpice preboli brez večjih težav, vendar pa podatki kažejo, da se pri vsakem tretjem lahko pojavijo zapleti. Ošpice se lahko zapletejo z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Smrtnost ošpic je en do dva na tisoč obolelih.
V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam obvezno od leta 1968. Osebe rojene po letu 1960 so prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa dva. Za ustrezno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Podrobneje v oddaji in: http://www.nijz.si/sl/ospice-1#pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-ospicah-in-cepljenju-proti-ospicam
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Stanje v Evropi se ne umirja. Oboleli: 83 odstotkov necepljenih, 10 le z enim odmerkom, 5 odstotkov cepljenih, za 2 odstotka ni znano
Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Evropski podatki: https://ecdc.europa.eu/en/publications-data/monthly-measles-and-rubella-monitoring-report-june-2018
Dr Vojko Berce s Klinike za pediatrijo v Mariboru je pojasnil, da je šlo pri vseh letošnjih bolnikih, z izjemo 13-mesečnega otroka, za blag potek obolenja, zato so bili pregledani le ambulantno in prepuščeni v domačo oskrbo. Tudi dojenček je zdaj že zdrav in doma.
Primeri iz Maribora kažejo, da za ošpicami lahko zbolijo tudi tisti, ki so bili proti njim že cepljeni. Zdravnica, ki je zbolela, je bila cepljena dvakrat, medicinska sestra pa enkrat. Kako je mogoče, da sta vseeno zboleli za ošpicami?
Ob vsakem primeru ošpic zdravniki iščejo osebe – otroke in odrasle – ki so prišle v stik z obolelimi. Zakaj? Kako jim lahko pomagajo?
Proti ošpicam se lahko zavarujemo s cepljenjem. V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam del obveznega cepljenja že 50 let. Potrebna sta dva odmerka. Zakaj?
Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni. Čeprav rečemo, da gre za otroško bolezen, lahko za ošpicami zbolijo tudi odrasli. Virus se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami, možen, vendar redkejši je posreden prenos preko igrač, kljuk, predmetov. Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni (5 – 18). Pojavi se visoka vročina, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni. Oseba je kužna že štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni, ko že le ta izgine.
Veliko otrok ošpice preboli brez večjih težav, vendar pa podatki kažejo, da se pri vsakem tretjem lahko pojavijo zapleti. Ošpice se lahko zapletejo z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Smrtnost ošpic je en do dva na tisoč obolelih.
V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam obvezno od leta 1968. Osebe rojene po letu 1960 so prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa dva. Za ustrezno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Podrobneje v oddaji in: http://www.nijz.si/sl/ospice-1#pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-ospicah-in-cepljenju-proti-ospicam
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Neveljaven email naslov