Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sindrom sonca, morja in stimulansov. Kaj pa zaščita?
Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi, pravi prof. dr. Mojca Matičič, ki na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe. Na počitnicah in na dopustu skočimo med rjuhe večkrat kot doma, ob tem pa nekateri pogosteje pozabijo na ustrezno zaščito.
Klamidija, gonoreja, sifilis, genitalni herpes, pa okužba s humanim virusom papiloma in virusom HIV – to so le nekatere najbolj razširjene in poznane spolne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se po svetu vsak dan okuži kar milijon ljudi.
Slovenske podatke o spolno prenosljivih okužbah zbirajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Iz letošnjih poročil lahko razberemo, da so zdravniki v prvih šestih mesecih že odkrili 73 primerov genitalnega herpesa in zdravili 140 pacientov z genitalnimi bradavicami. Poleg teh so odkrili še 140 primerov okužb s klamidijo, 76 z gonorejo in 26 z bakterijo, ki povzroča sifilis.
Strokovnjaki opažajo, da sproščen pogovor o spolnosti in spolnih boleznih pogosto preprečujeta zadrega in strah. Mojca Matičič pravi, da je spolnost pri nas še vedno tema, o kateri ne govorimo prav radi in tudi ne naglas. Med iskanjem rešitev za nastali položaj se strokovnjaki ozirajo tudi k novim pristopom v preventivi. Med njimi je tudi interaktivna mobilna in spletna aplikacija za prepoznavanje in obveščanje o spolno prenosljivih okužbah s kratico ASPO.
Simon Kovačič je terenski delavec in koordinator projektov pri nevladni organizaciji DrogArt. Poudarja, da spolno prenosljive okužbe ogrozijo in poslabšajo spolno in tudi siceršnje človekovo zdravje, česar bi se morali zavedati tako mladi kot starejši.
Spolno vedenje ljudi se spreminja; večjo odprtost in sproščenost v seksualnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj se število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo povečuje? Zakaj je spolno vedenje ljudi vse bolj tvegano? Zakaj kondom ne zadostuje več? Zakaj so spolne bolezni in spolnost še vedno tabu? To so vprašanja za Intelekto.
893 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Sindrom sonca, morja in stimulansov. Kaj pa zaščita?
Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi, pravi prof. dr. Mojca Matičič, ki na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe. Na počitnicah in na dopustu skočimo med rjuhe večkrat kot doma, ob tem pa nekateri pogosteje pozabijo na ustrezno zaščito.
Klamidija, gonoreja, sifilis, genitalni herpes, pa okužba s humanim virusom papiloma in virusom HIV – to so le nekatere najbolj razširjene in poznane spolne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se po svetu vsak dan okuži kar milijon ljudi.
Slovenske podatke o spolno prenosljivih okužbah zbirajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Iz letošnjih poročil lahko razberemo, da so zdravniki v prvih šestih mesecih že odkrili 73 primerov genitalnega herpesa in zdravili 140 pacientov z genitalnimi bradavicami. Poleg teh so odkrili še 140 primerov okužb s klamidijo, 76 z gonorejo in 26 z bakterijo, ki povzroča sifilis.
Strokovnjaki opažajo, da sproščen pogovor o spolnosti in spolnih boleznih pogosto preprečujeta zadrega in strah. Mojca Matičič pravi, da je spolnost pri nas še vedno tema, o kateri ne govorimo prav radi in tudi ne naglas. Med iskanjem rešitev za nastali položaj se strokovnjaki ozirajo tudi k novim pristopom v preventivi. Med njimi je tudi interaktivna mobilna in spletna aplikacija za prepoznavanje in obveščanje o spolno prenosljivih okužbah s kratico ASPO.
Simon Kovačič je terenski delavec in koordinator projektov pri nevladni organizaciji DrogArt. Poudarja, da spolno prenosljive okužbe ogrozijo in poslabšajo spolno in tudi siceršnje človekovo zdravje, česar bi se morali zavedati tako mladi kot starejši.
Spolno vedenje ljudi se spreminja; večjo odprtost in sproščenost v seksualnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj se število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo povečuje? Zakaj je spolno vedenje ljudi vse bolj tvegano? Zakaj kondom ne zadostuje več? Zakaj so spolne bolezni in spolnost še vedno tabu? To so vprašanja za Intelekto.
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Neveljaven email naslov