Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obolevajo tako bolniki z diabetesom tipa 1 kot tisti z diabetesom tipa 2
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni so skrb zbujajoči. V Sloveniji živi že več kot 32.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tako ocenjuje, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov celo podvojilo.
Vzrok za nastanek Alzheimerjeve bolezni še ni znan, pravi dr. Rakuša. Verjetnost za njen nastanek pa povečajo poškodbe možganov in nezdrav življenjski slog. Raziskovalci pa so v zadnjem obdobju postali pozorni tudi na povezavo med demenco in sladkorno boleznijo.
Pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica so zapisali, da se Alzheimerjeva bolezen največkrat začne neopazno in počasi. Na začetku prevladujejo težave s pozabljivostjo in zbranostjo, poslabša se orientacija v času in prostoru. Bolniki bolezenskih težav po navadi ne sprejemajo, čeprav imajo večje težave s spominom, te zanikajo.
Dr. Rakuša opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja demence in Alzheimerjeve bolezni, saj z zdravili lahko upočasnimo njuno napredovanje. O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki bolezni postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Eden od najpogostejših začetnih znakov demence je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Prizadeti se ne spomni, kaj je tisti dan jedel za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Drugi znaki bolezni so pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov, težave z učenjem novih stvari, odvisnost od spominskih pripomočkov ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je oseba prej delala samostojno.
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Obolevajo tako bolniki z diabetesom tipa 1 kot tisti z diabetesom tipa 2
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni so skrb zbujajoči. V Sloveniji živi že več kot 32.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tako ocenjuje, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov celo podvojilo.
Vzrok za nastanek Alzheimerjeve bolezni še ni znan, pravi dr. Rakuša. Verjetnost za njen nastanek pa povečajo poškodbe možganov in nezdrav življenjski slog. Raziskovalci pa so v zadnjem obdobju postali pozorni tudi na povezavo med demenco in sladkorno boleznijo.
Pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica so zapisali, da se Alzheimerjeva bolezen največkrat začne neopazno in počasi. Na začetku prevladujejo težave s pozabljivostjo in zbranostjo, poslabša se orientacija v času in prostoru. Bolniki bolezenskih težav po navadi ne sprejemajo, čeprav imajo večje težave s spominom, te zanikajo.
Dr. Rakuša opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja demence in Alzheimerjeve bolezni, saj z zdravili lahko upočasnimo njuno napredovanje. O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki bolezni postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Eden od najpogostejših začetnih znakov demence je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Prizadeti se ne spomni, kaj je tisti dan jedel za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Drugi znaki bolezni so pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov, težave z učenjem novih stvari, odvisnost od spominskih pripomočkov ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je oseba prej delala samostojno.
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Neveljaven email naslov