Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Smrtno nevarni strdki v venah

18.10.2018


Diagnoza: venska trombembolija. Po ocenah strokovnjakov doleti v Sloveniji letno približno 3.000 ljudi

Krvni strdki so vzrok za tri najhujše zaplete srca in ožilja: za srčni infarkt, možgansko kap in manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezujejo jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Po besedah specialistke internistke in kardiologinje dr. Tjaše Vižintin Cuderman z Internega oddelka ljubljanskega kliničnega centra lahko vensko trombembolijo z zdravili ustavimo in obvladamo.

Primer nekdanjega slovenskega vrhunskega športnika, ki je želel ostati anonimen: ker se je nekega dne leta 2015 slabo počutil, je sedel na kolo in se odpravil na rekreativno kolesarjenje. Že po nekaj kilometrih je zaznal težko dihanje in močno oteklo levo nogo. V UKC v Ljubljani so mu z ultrazvočno preiskavo ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnišnici je preživel dvajset dni. Potem pa je šel skozi precej trnovo pot rehabilitacije. Na prvih sprehodih je zmogel le kakih trideset metrov, več ni šlo, ker mu je srce močno razbijalo. Vendar ni odnehal. Čez štiri mesece je že prišel na Rožnik. Že takrat je spoznal, da je po koncu športne kariere svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu.

Kaj pa danes, tri leta pozneje? Spomni se in vedno znova poudarja, da je zelo resno upošteval navodila in priporočila zdravnikov, saj je bilo njegovo zdravstveno stanje takrat zelo ogroženo. Danes je že upokojen. Globoka venska tromboza ostaja spomin in opomin. Sicer pa redno igra tenis in plava, pozimi smuča, ukvarja se z različnimi oblikami rekreacije. Če se že usede pred televizor, ima noge vedno dvignjene. Edina priporočila, ki jih ne pozabi, so priporočila zdravnikov. – Društvo za zdravje srca in ožilja

Bolečina v mečih ali stegnu in otekanje prizadete noge nas najprej opozorita na nevarnost strdkov v globokih venah na nogi. Pri Društvu za zdravje srca in ožilja opozarjajo, da je ena od pomembnih okoliščin, ki poveča tveganje za nastanek venske trombembolije, zdravljenje v bolnišnici. Ocenjujejo namreč, da kar med 45 in 60 odstotkov vseh venskih trombembolij nastane v povezavi z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji. Venska trombembolija pa še vedno ostaja tudi najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnicah.


Ultrazvok

897 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Smrtno nevarni strdki v venah

18.10.2018


Diagnoza: venska trombembolija. Po ocenah strokovnjakov doleti v Sloveniji letno približno 3.000 ljudi

Krvni strdki so vzrok za tri najhujše zaplete srca in ožilja: za srčni infarkt, možgansko kap in manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezujejo jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Po besedah specialistke internistke in kardiologinje dr. Tjaše Vižintin Cuderman z Internega oddelka ljubljanskega kliničnega centra lahko vensko trombembolijo z zdravili ustavimo in obvladamo.

Primer nekdanjega slovenskega vrhunskega športnika, ki je želel ostati anonimen: ker se je nekega dne leta 2015 slabo počutil, je sedel na kolo in se odpravil na rekreativno kolesarjenje. Že po nekaj kilometrih je zaznal težko dihanje in močno oteklo levo nogo. V UKC v Ljubljani so mu z ultrazvočno preiskavo ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnišnici je preživel dvajset dni. Potem pa je šel skozi precej trnovo pot rehabilitacije. Na prvih sprehodih je zmogel le kakih trideset metrov, več ni šlo, ker mu je srce močno razbijalo. Vendar ni odnehal. Čez štiri mesece je že prišel na Rožnik. Že takrat je spoznal, da je po koncu športne kariere svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu.

Kaj pa danes, tri leta pozneje? Spomni se in vedno znova poudarja, da je zelo resno upošteval navodila in priporočila zdravnikov, saj je bilo njegovo zdravstveno stanje takrat zelo ogroženo. Danes je že upokojen. Globoka venska tromboza ostaja spomin in opomin. Sicer pa redno igra tenis in plava, pozimi smuča, ukvarja se z različnimi oblikami rekreacije. Če se že usede pred televizor, ima noge vedno dvignjene. Edina priporočila, ki jih ne pozabi, so priporočila zdravnikov. – Društvo za zdravje srca in ožilja

Bolečina v mečih ali stegnu in otekanje prizadete noge nas najprej opozorita na nevarnost strdkov v globokih venah na nogi. Pri Društvu za zdravje srca in ožilja opozarjajo, da je ena od pomembnih okoliščin, ki poveča tveganje za nastanek venske trombembolije, zdravljenje v bolnišnici. Ocenjujejo namreč, da kar med 45 in 60 odstotkov vseh venskih trombembolij nastane v povezavi z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji. Venska trombembolija pa še vedno ostaja tudi najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnicah.


28.07.2023

Najpogostejše bolezenske težave z dihanjem

Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik


28.07.2023

Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno

Pulmolog o dihanju in spirometriji


28.07.2023

Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu


26.07.2023

Dr. Jerala: Cepivo mRNK kot nekakšno digitalno zdravilo proti raku

O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu


19.07.2023

Osebna izkušnja: Pregled kože in kožnih znamenj

Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu


11.07.2023

Akupunktura za lajšanje kronične bolečine

Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.


05.07.2023

Posegi na krčnih žilah

Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija


28.06.2023

Dr. Matjaž Vrtovec: Poletje je za krčne žile neugoden čas

Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških


21.06.2023

Diabetolog Fabčič: Zdravilo uredi sladkorno bolezen in pripomore k izgubi telesne teže

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem


14.06.2023

Osebna izkušnja: Mamografija in samopregledovanje dojk

»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni


08.06.2023

Sočutna izčrpanost

Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa


01.06.2023

Na Kitajskem velik val okužb s koronavirusom; ta različica že v Sloveniji

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)


25.05.2023

Osnovna hrana črevesne mikrobiote so vlaknine in posebni sladkorji

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?


18.05.2023

Osebna izkušnja: Sprejem v psihiatrično bolnišnico

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo


11.05.2023

Zamaščenost jeter je posledica preobremenitve

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?


04.05.2023

Z laserjem do brezbolečega zdravljenja kariesa in parodontoze?

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)


27.04.2023

Ginekolog Vid Janša navdušuje s študijo o endometriozi

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo


20.04.2023

Osebna izkušnja: Pregled prostate

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate


13.04.2023

Kakšne vrste porod je za vas najboljši?

V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi


06.04.2023

Flajs: Obisk psihoterapevta je znak zrelosti, ne šibkosti

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni


Stran 3 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov