Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O posegu na možganih, ki številnim spremeni življenje, in o zdravniku, ki si ne zatiska oči pred neželenimi učinki
Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operacije, ki jo opravi pri bolnicah in bolnikih. »Zaradi raziskovalnega dela sem boljši klinik in obratno.« Njegovo delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarno, zahtevno operacijo – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta številnim popolnoma spremeni življenje.
Mišična distonija je huda nevrološka bolezen, za katero je značilno nehoteno krčenje mišic. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima distonijo kar približno 500.000 Evropejk in Evropejcev. Med njimi so odrasli – pri njih se bolezen običajno pojavi po 45. letu starosti – pa tudi otroci in mladi.
Mišična distonija je motnja gibanja. Zdravniki lahko bolnicam in bolnikom pomagajo z zdravili, z injekcijami toksina botulina in z operacijo. Lažje oblike distonije zdravijo ambulantno, hujše bolnike hospitalizirajo. Za polno vključitev v življenje pa sta pomembni tudi fizioterapija in delovna terapija.
Dr. Dejan Georgiev ni samo zdravnik klinik, je tudi raziskovalec. Raziskovalno skupino, v kateri je sodeloval, je zanimalo, ali pusti operacija – globoka možganska stimulacija – tudi neželene posledice. »Kljub stranskim učinkom je kakovost življenja bolnikov, ki so bili operirani, boljša.« Njihovo delo ni ostalo neopaženo. Dr. Georgiev je pred kratkim v hudi mednarodni konkurenci prejel nagrado farmacevtske družbe Medis.
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
O posegu na možganih, ki številnim spremeni življenje, in o zdravniku, ki si ne zatiska oči pred neželenimi učinki
Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operacije, ki jo opravi pri bolnicah in bolnikih. »Zaradi raziskovalnega dela sem boljši klinik in obratno.« Njegovo delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarno, zahtevno operacijo – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta številnim popolnoma spremeni življenje.
Mišična distonija je huda nevrološka bolezen, za katero je značilno nehoteno krčenje mišic. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima distonijo kar približno 500.000 Evropejk in Evropejcev. Med njimi so odrasli – pri njih se bolezen običajno pojavi po 45. letu starosti – pa tudi otroci in mladi.
Mišična distonija je motnja gibanja. Zdravniki lahko bolnicam in bolnikom pomagajo z zdravili, z injekcijami toksina botulina in z operacijo. Lažje oblike distonije zdravijo ambulantno, hujše bolnike hospitalizirajo. Za polno vključitev v življenje pa sta pomembni tudi fizioterapija in delovna terapija.
Dr. Dejan Georgiev ni samo zdravnik klinik, je tudi raziskovalec. Raziskovalno skupino, v kateri je sodeloval, je zanimalo, ali pusti operacija – globoka možganska stimulacija – tudi neželene posledice. »Kljub stranskim učinkom je kakovost življenja bolnikov, ki so bili operirani, boljša.« Njihovo delo ni ostalo neopaženo. Dr. Georgiev je pred kratkim v hudi mednarodni konkurenci prejel nagrado farmacevtske družbe Medis.
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
Neveljaven email naslov