Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki? Gre za korak naprej
Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima manj stranskih učinkov in manj poškoduje zdrava tkiva ter organe. Terapija ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vsa rakava obolenja; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Ti lahko od radioterapije s protonskimi žarki največ pridobijo, pravi prof. dr. Primož Strojan z onkološkega inštituta v Ljubljani. Specialist radioterapije pojasnjuje, da ima obsevanje s protoni v številnih ozirih prednost pred klasično oz. konvencionalno radioterapijo, pri kateri paciente obsevajo s fotoni ali elektroni.
Radioterapija s protonskimi žarki je korak naprej. Omogoča natančno in učinkovito obsevanje tumorskih tvorb. Torej razmišljanje, da bi tudi Slovenija stopila na pot protonske terapije, še zdaleč ni odveč. Raziskovalci pa ne mirujejo in že iščejo ter preučujejo še druge delce, ki bi jih prav tako lahko uporabili za obsevanje tumorjev. Med njimi so ogljik, kisik in helij.
V Sloveniji še nimamo centra s protonskim pospeševalnikom, zato bolnike napotijo na obsevanje v tujino.
Po besedah dr. Strojana je bila še pred dobrim desetletjem velikost protonskega centra z dvema ali tremi obsevalnimi sobami večja od nogometnega igrišča, cena pa je dosegala od 150 do 200 milijonov evrov. Skokovit tehnološki razvoj protonskih pospeševalnikov in velika konkurenca na trgu pa sta prinesla spremembe na obeh področjih: protonski pospeševalniki so postali manjši in cenejši. Tako imajo najmanjši ciklotroni s superprevodnimi magneti premer od dva do pet metrov in so težki manj kot dvajset ton. Strokovnjaki ocenjujejo, da je enostaven protonski center z dvema terapevtskima sobama zdaj mogoče postaviti na prostoru, velikem že nekaj sto kvadratnih metrov, in za manj kot 50 milijonov evrov.
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki? Gre za korak naprej
Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima manj stranskih učinkov in manj poškoduje zdrava tkiva ter organe. Terapija ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vsa rakava obolenja; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Ti lahko od radioterapije s protonskimi žarki največ pridobijo, pravi prof. dr. Primož Strojan z onkološkega inštituta v Ljubljani. Specialist radioterapije pojasnjuje, da ima obsevanje s protoni v številnih ozirih prednost pred klasično oz. konvencionalno radioterapijo, pri kateri paciente obsevajo s fotoni ali elektroni.
Radioterapija s protonskimi žarki je korak naprej. Omogoča natančno in učinkovito obsevanje tumorskih tvorb. Torej razmišljanje, da bi tudi Slovenija stopila na pot protonske terapije, še zdaleč ni odveč. Raziskovalci pa ne mirujejo in že iščejo ter preučujejo še druge delce, ki bi jih prav tako lahko uporabili za obsevanje tumorjev. Med njimi so ogljik, kisik in helij.
V Sloveniji še nimamo centra s protonskim pospeševalnikom, zato bolnike napotijo na obsevanje v tujino.
Po besedah dr. Strojana je bila še pred dobrim desetletjem velikost protonskega centra z dvema ali tremi obsevalnimi sobami večja od nogometnega igrišča, cena pa je dosegala od 150 do 200 milijonov evrov. Skokovit tehnološki razvoj protonskih pospeševalnikov in velika konkurenca na trgu pa sta prinesla spremembe na obeh področjih: protonski pospeševalniki so postali manjši in cenejši. Tako imajo najmanjši ciklotroni s superprevodnimi magneti premer od dva do pet metrov in so težki manj kot dvajset ton. Strokovnjaki ocenjujejo, da je enostaven protonski center z dvema terapevtskima sobama zdaj mogoče postaviti na prostoru, velikem že nekaj sto kvadratnih metrov, in za manj kot 50 milijonov evrov.
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Neveljaven email naslov