Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Projekt ozaveščanja in destigmatizacije duševnih motenj
Študentke in študenti medicine želijo s projektom V odsevu opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu ozaveščanja o motnjah hranjenja spet organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posameznice in posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov.
V Živi knjižnici si bralka ali bralec izbere in izposodi knjigo oziroma človeka z izkušnjo, ki je povezan s temo Žive knjižnice. Sledi krajši pogovor, med katerim bralka ali bralec spozna zgodbo oziroma izkušnjo knjige, ki jo lahko uporabi kot iztočnico za razmislek o svojih morebitnih ponotranjenih negativnih oznakah. Takšen pristop se je pri zmanjševanju stigme izkazal kot zelo uspešen, saj je pristen in oseben, pravijo medicinke in medicinci.
Projekt V odsevu v sodelovanju s kampanjo Mind the mind letos zopet organizira Živo knjižnico na temo duševnih motenj, ki bo svoja vrata odprla v četrtek, 28. marca 2019, med 14. in 19. uro v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.
Stigma, predsodki, napačna prepričanja grenijo življenje ljudem, ki živijo z duševnimi motnjami, onemogočajo pomoč in ovirajo njihovo zdravljenje. Zato je pomembno, da se razbijajo predsodki, največkrat slišimo o destigmatizaciji duševnih motenj. Hannah Koselj Marušič je članica projekta V Odsevu in pri Živi knjižnici sodeluje tudi kot živa knjiga. Na stigmo in predsodke o duševnih motnjah opozarja tudi s svojo izkušnjo.
Projekt V odsevu, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in ozaveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje, sta predstavili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan.
Podrobneje o projektu V odsevu: http://projekt-vodsevu.org/ in https://www.facebook.com/VODSEVU/?ref=br_rs
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Projekt ozaveščanja in destigmatizacije duševnih motenj
Študentke in študenti medicine želijo s projektom V odsevu opozoriti na stigmo, ki še vedno pogosto spremlja duševne motnje. Ob predavanjih in delavnicah bodo ob letošnjem svetovnem tednu ozaveščanja o motnjah hranjenja spet organizirali tudi Živo knjižnico. Knjige na tem dogodku bodo pravzaprav posameznice in posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov.
V Živi knjižnici si bralka ali bralec izbere in izposodi knjigo oziroma človeka z izkušnjo, ki je povezan s temo Žive knjižnice. Sledi krajši pogovor, med katerim bralka ali bralec spozna zgodbo oziroma izkušnjo knjige, ki jo lahko uporabi kot iztočnico za razmislek o svojih morebitnih ponotranjenih negativnih oznakah. Takšen pristop se je pri zmanjševanju stigme izkazal kot zelo uspešen, saj je pristen in oseben, pravijo medicinke in medicinci.
Projekt V odsevu v sodelovanju s kampanjo Mind the mind letos zopet organizira Živo knjižnico na temo duševnih motenj, ki bo svoja vrata odprla v četrtek, 28. marca 2019, med 14. in 19. uro v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.
Stigma, predsodki, napačna prepričanja grenijo življenje ljudem, ki živijo z duševnimi motnjami, onemogočajo pomoč in ovirajo njihovo zdravljenje. Zato je pomembno, da se razbijajo predsodki, največkrat slišimo o destigmatizaciji duševnih motenj. Hannah Koselj Marušič je članica projekta V Odsevu in pri Živi knjižnici sodeluje tudi kot živa knjiga. Na stigmo in predsodke o duševnih motnjah opozarja tudi s svojo izkušnjo.
Projekt V odsevu, s katerim želi Društvo študentov medicine informirati in ozaveščati o težavah v duševnem zdravju ter opozoriti na ustrezno sprejemanje, podporo in zdravljenje, sta predstavili študentki medicine Hannah Koselj Marušič in Karmen Krejan.
Podrobneje o projektu V odsevu: http://projekt-vodsevu.org/ in https://www.facebook.com/VODSEVU/?ref=br_rs
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Neveljaven email naslov