Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O zahrbtni bolezni z nevrologinjo Alenko Horvat Ledinek ter Valentino in Gregorjem, ki z multiplo sklerozo živita
Valentina Kovačič, vzgojiteljica z Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to boleznijo. Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Zaznamujeta jo dva procesa: prvi je vnetje in drugi propadanje živčnih celic.
Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še ne poznamo. “Na kongresih drvimo na predavanja, da bi izvedeli, ali je kaj novega na področju odkrivanja vzrokov multiple skleroze. Vendar smo vedno znova žalostni, ker se v zadnjih letih na tem področju le malo raziskuje,” pravi nevrologinja dr. Alenka Horvat Ledinek, ki vodi Center za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. “Vemo pa, da moramo čim prej postaviti diagnozo in čim prej začeti zdravljenje.”
Multipla skleroza je bolezen mlajših odraslih. Najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Je eden od glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Značilni prvi znaki obolenja so težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika multiple skleroze je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
O zahrbtni bolezni z nevrologinjo Alenko Horvat Ledinek ter Valentino in Gregorjem, ki z multiplo sklerozo živita
Valentina Kovačič, vzgojiteljica z Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to boleznijo. Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Zaznamujeta jo dva procesa: prvi je vnetje in drugi propadanje živčnih celic.
Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še ne poznamo. “Na kongresih drvimo na predavanja, da bi izvedeli, ali je kaj novega na področju odkrivanja vzrokov multiple skleroze. Vendar smo vedno znova žalostni, ker se v zadnjih letih na tem področju le malo raziskuje,” pravi nevrologinja dr. Alenka Horvat Ledinek, ki vodi Center za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. “Vemo pa, da moramo čim prej postaviti diagnozo in čim prej začeti zdravljenje.”
Multipla skleroza je bolezen mlajših odraslih. Najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Je eden od glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Značilni prvi znaki obolenja so težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika multiple skleroze je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Neveljaven email naslov