Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekateri so zaščitne maske uporabljali že prej, drugi smo se z njimi srečali ob epidemiji novega koronavirusa
V tem trenutku (3.9.20) Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča uporabo zaščitnih mask v določenih okoliščinah odraslim, otrokom in mladim starejšim od 12 let, pa tudi šolarkam in šolarjem v skupnih prostorih. Mlajšim od petih let mask ne priporočajo. Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok.
Dr. Maja Remškar je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Testirali so maske iz nekaterih slovenskih bolnišnic, tudi iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, pa maske iz letalskih pošiljk iz Kitajske in tudi maske, ki so si jih ljudje šivali sami. Raziskovalci so ugotovili, da je za učinkovito zaščito ob ustrezni izbiri materiala pomemben tudi kroj zaščitne maske. Masko naj bi uporabljali največ toliko časa, kolikor je za posamezen tip maske priporočeno, pa opozarja infektolog Tomaž Vovko z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Ko uporabljamo masko, moramo upoštevati nekaj osnovnih navodil (NIJZ): Preden si masko nadenemo, si umijmo ali razkužimo roke. Masko obrnemo tako, da je vgrajena kovinska žička na vrhu. Pri barvni maski pazimo, da je bela stran obrnjena navznoter. Zanke zataknemo za ušesa, vgrajeno kovinsko žico pa pritisnemo ob nos, da se maska tesno prileže obrazu. Masko držimo na nosu, njen spodnji del potegnemo čez brado. Pravilno nameščena maska mora pokrivati usta, nos in brado.
Priporočila o uporabi zaščitnih mask: https://www.nijz.si/sl/priporocila-za-uporabo-mask-v-casu-sirjenja-okuzbe-s-sars-cov-2
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Nekateri so zaščitne maske uporabljali že prej, drugi smo se z njimi srečali ob epidemiji novega koronavirusa
V tem trenutku (3.9.20) Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča uporabo zaščitnih mask v določenih okoliščinah odraslim, otrokom in mladim starejšim od 12 let, pa tudi šolarkam in šolarjem v skupnih prostorih. Mlajšim od petih let mask ne priporočajo. Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok.
Dr. Maja Remškar je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Testirali so maske iz nekaterih slovenskih bolnišnic, tudi iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, pa maske iz letalskih pošiljk iz Kitajske in tudi maske, ki so si jih ljudje šivali sami. Raziskovalci so ugotovili, da je za učinkovito zaščito ob ustrezni izbiri materiala pomemben tudi kroj zaščitne maske. Masko naj bi uporabljali največ toliko časa, kolikor je za posamezen tip maske priporočeno, pa opozarja infektolog Tomaž Vovko z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Ko uporabljamo masko, moramo upoštevati nekaj osnovnih navodil (NIJZ): Preden si masko nadenemo, si umijmo ali razkužimo roke. Masko obrnemo tako, da je vgrajena kovinska žička na vrhu. Pri barvni maski pazimo, da je bela stran obrnjena navznoter. Zanke zataknemo za ušesa, vgrajeno kovinsko žico pa pritisnemo ob nos, da se maska tesno prileže obrazu. Masko držimo na nosu, njen spodnji del potegnemo čez brado. Pravilno nameščena maska mora pokrivati usta, nos in brado.
Priporočila o uporabi zaščitnih mask: https://www.nijz.si/sl/priporocila-za-uporabo-mask-v-casu-sirjenja-okuzbe-s-sars-cov-2
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Neveljaven email naslov