Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nepojasnjena bolečina, zbadanje, utrujenost, težave s spominom, nespečnost, tesnoba
Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice.
Po besedah dr. Sator-Katzenschlager iz Splošne bolnišnice AKH na Dunaju je za obvladovanje fibromialgije nujno dobro sodelovanje med pacientko in zdravnico: »Pomembno je, da jih čim prej vključimo v program in jim pojasnimo različne vidike zdravljenja fibromialgije. Pacientke so običajno visoko motivirane za izhod iz slabega in obremenjujočega stanja, zato jim moramo predstaviti prednosti vključenosti v program. Če kljub temu nočejo ostati in sodelovati z nami, in če odklanjajo antidepresive ter psihoterapijo, obstaja velika nevarnost, da se jim zdravstveno stanje ne izboljša. Pri nekaterih pacientkah opažamo, da hodijo od zdravnika do zdravnika; tako se pri nas oglasijo tudi ženske, ki so obiskale že na desetine različnih specialistov. Ključno je, da zanje poiščemo ustrezen terapevtski program in da jih spodbujamo k rednemu obisku. Pojasniti jim moramo, da so določeni simptomi – na primer glavoboli, del fibromialgije, ki so s programi obvladljivi.«
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Nepojasnjena bolečina, zbadanje, utrujenost, težave s spominom, nespečnost, tesnoba
Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice.
Po besedah dr. Sator-Katzenschlager iz Splošne bolnišnice AKH na Dunaju je za obvladovanje fibromialgije nujno dobro sodelovanje med pacientko in zdravnico: »Pomembno je, da jih čim prej vključimo v program in jim pojasnimo različne vidike zdravljenja fibromialgije. Pacientke so običajno visoko motivirane za izhod iz slabega in obremenjujočega stanja, zato jim moramo predstaviti prednosti vključenosti v program. Če kljub temu nočejo ostati in sodelovati z nami, in če odklanjajo antidepresive ter psihoterapijo, obstaja velika nevarnost, da se jim zdravstveno stanje ne izboljša. Pri nekaterih pacientkah opažamo, da hodijo od zdravnika do zdravnika; tako se pri nas oglasijo tudi ženske, ki so obiskale že na desetine različnih specialistov. Ključno je, da zanje poiščemo ustrezen terapevtski program in da jih spodbujamo k rednemu obisku. Pojasniti jim moramo, da so določeni simptomi – na primer glavoboli, del fibromialgije, ki so s programi obvladljivi.«
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov