Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
Svetovna zdravstvena organizacija ponovno opozarja na novo različico koronavirusa. Poimenovali so jo XBB.1.5. Gre za podrazličico omikrona, ki se širi izjemno hitro. V Združenih državah Amerike je v samo enem mesecu s štirih odstotkov porasla na kar štirideset odstotkov vseh novih primerov. Strokovnjaki so različico XBB.1.5. že zaznali tudi v nekaterih evropskih državah. Ali je pred Evropo in Slovenijo nov val epidemije? Kakšno nevarnost pa pomeni eksplozija okužb z novim koronavirusom na Kitajskem? V Ultrazvok smo povabili infektologinjo doc. dr. Matejo Logar.
894 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
Svetovna zdravstvena organizacija ponovno opozarja na novo različico koronavirusa. Poimenovali so jo XBB.1.5. Gre za podrazličico omikrona, ki se širi izjemno hitro. V Združenih državah Amerike je v samo enem mesecu s štirih odstotkov porasla na kar štirideset odstotkov vseh novih primerov. Strokovnjaki so različico XBB.1.5. že zaznali tudi v nekaterih evropskih državah. Ali je pred Evropo in Slovenijo nov val epidemije? Kakšno nevarnost pa pomeni eksplozija okužb z novim koronavirusom na Kitajskem? V Ultrazvok smo povabili infektologinjo doc. dr. Matejo Logar.
Na osteoporozo pogosto opozori zlom kosti. Te namreč postanejo krhke in lomljive, zato so že vsakdanje obremenitve in manjše poškodbe lahko usodne. Najbolj so na udaru vretenca, stegnenica, nadlahtnica in koželjnica. V zadnjem obdobju pa je vedno več osteoporoznih zlomov kosti medeničnega obroča, ki so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: Wellcome Images/ WikimediaCommons, cc
Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. V šoli lulanja na Pediatrični kliniki v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina. Podrobneje o novi pridobitvi Kliničnega oddelka za nefrologijo v oddaji Ultrazvok pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ustanova za novo pediatrično kliniko Levo je nova naprava za uroterapijo, desno je ultrazvočni aparat.
Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku? Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? O težavah s srcem, ki lahko nastopijo zaradi napora pri športu, bosta v oddaji Ultrazvok govorila brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli ter specialist internist in pulmolog Robert Marčun s Klinike Golnik. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Popfossa/ Flickr, cc Na fotografiji je posnetek električne aktivnosti (EKG) zdravega srca.
Maščobe in holesterol so na slabem glasu, da zakrivijo številne prezgodnje smrti med ljudmi. Zdaj pa vemo, da imajo lahko nekatere maščobe celo zaščitno vlogo, pa tudi holesterol delimo na dober in slab. Vendar prim. Matija Cevc, ki deluje na področju preventivne kardiologije, še vedno opozarja, da je mast slast, ki ogroža srce. Raziskave namreč kažejo, da preveč holesterola v krvi poškoduje žile in vodi v težka srčno-žilna obolenja. O starih zmotah in novih dognanjih, ki zadevajo maščobe, predvsem pa o holesterolu, bo govor v tokratni oddaji Ultrazvok. Na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana se je s primarijem Cevcem pogovarjal Iztok Konc. Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/, GFDL, WikimediaCommons
Drži, da je gripa huda nadloga, ki človeka za teden ali dva položi v posteljo; a vendar – zakaj o njej vsako leto znova govorimo? Zakaj opozorila o sezonski, prašičji in ptičji gripi, zakaj spet pozivi k cepljenju, zakaj nasveti, kako krepiti imunski sistem? V tokratni oddaji Ultrazvok bomo opozorili na več dejstev o gripi in izpostavili tehtne razloge za to, da informacij ni nikoli dovolj. V naši soseščini se namreč med pticami širi ptičja gripa, pri nas pa tudi že poročajo o prvih primerih sezonske gripe med ljudmi. Iztok Konc se je pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: NIAID/ Flickr, cc
Dr. Eva Lenassi zasleduje na videz nedolžen gen, za katerega so odkrili, da lahko vodi do slepote. Povzroča namreč dedno bolezen očesne mrežnice, ki lahko vzame vid ljudem v njihovem najbolj aktivnem obdobju. Specialistka za očesne bolezni je v Veliki Britaniji sodelovala pri študiji, ki bo utrla pot do boljše diagnostike in uspešnejše terapije podedovanih očesnih obolenj. Več o odmevnem raziskovalnem dosežku mlade zdravnice boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: MIKI Yoshihito
Lažje bolezni srčnih zaklopk se zdravi z zdravili, težje okvare pa se rešuje s kirurškim posegom. Kirurg odpre prsni koš in popravi slabo zaklopko. V letošnjem letu pa so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli operacijo tako, da prsnega koša niso odprli. Posebno sponko, ki so jo namestili na puščajočo mitralno zaklopko, so uvedli skozi majhno odprtino v dimljah. Zahteven poseg, ki manj poseže v telo, je skupaj s sodelavci opravil prof. dr. Matjaž Bunc s Kliničnega oddelka za kardiologijo. Vendar pa se tokratni Ultrazvok tu ne konča, saj slovenski strokovnjak napoveduje novosti, ki bodo še izboljšale zdravljenje srčnih zaklopk. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana: Med vstavitvijo mitralne sponke v operacijski dvorani UKC Ljubljana: Ulrich Schoefer (levo), Matjaž Bunc (desno). V ozadju spremljanje posega s 3D ultrazvokom: Jana Ambrožič (levo), Mojca Bervar (desno).
V človekovem črevesju živi več tisoč različnih mikroorganizmov: virusov, parazitov, daleč največ pa je bakterij. Število slednjih je vsaj desetkrat večje od števila vseh celic našega telesa. Vse bolj je jasno, da brez njih sploh ne bi mogli živeti! Številne študije razkrivajo pomen črevesne mikrobiote za zdravje in njeno vlogo pri bolezenskih procesih. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom. Več pa v oddaji Ultrazvok Iztok Konc in gastroenterolog prof. dr. Rok Orel iz UKC Ljubljana. Foto: Courtesy of Pacific Northwest National Library/ Flickr, cc
Opekline, podplutbe, izbiti zobje in zlomi so zunanji znaki, ob katerih lahko posumimo na nasilje. Telesnim poškodbam se pridružijo še občutki strahu, sramu in krivde. Ti se pogosto stopnjujejo v panično motnjo, depresivnost ali celo v zlorabo alkohola in drog. Pri nas žrtve nasilja, največkrat so to ženske in otroci, poiščejo pomoč na SOS telefonu ali pri nevladnih organizacijah. Izhod v sili iščejo s prijavo na policiji, v mnogih primerih pa se obrnejo in zaupajo zdravstvenemu osebju. O odkrivanju, obravnavi in pomoči žrtvam nasilja bo v oddaji Ultrazvok govorila družinska zdravnica asist. dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: European Pairlament/ Flickr, cc
V Sloveniji smo letos zabeleži toliko novih okužb z virusom HIV, kot še nikoli. Bližamo se številki 60. Kaj se je zgodilo? Kje tiči vzrok? In še pomembneje: kako naprej? Po besedah infektologa prof. dr. Janeza Tomažiča s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je ključnega pomena in del rešitve zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužbe. Mitja Čosić z nevladne organizacije Legebitra pa izpostavlja testiranje in svetovanje. V središču tokratne oddaje Ultrazvok bosta HIV in aids. Pripravlja Iztok Konc. Foto: ttfnrob/ Flickr, cc
Podatki kažejo, da se kar vsak tretji Evropejec spopada z eno od alergij. V Veliki Britaniji najtežje alergijske reakcije povzročajo arašidi in alergeni v hrani, pri nas pa strupi čebel, os in sršenov. Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za te najhujše preobčutljivostne reakcije. S kolegi iz tujine jim je uspel velik preboj, njegove razsežnosti pa nam bo poleg dr. Korošca v oddaji Ultrazvok orisal tudi dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu. Na Bledu se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Daniella Segura/ Flickr, cc
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje! Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu in zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih ter srčno-žilnih obolenj. O tem, zakaj Homo erectus postaja Homo sedens, in o posledicah sedečega življenjskega sloga v oddaji Ultrazvok nacionalna promotorka zdravja Andrea Backović Juričan z Inštituta za javno zdravje in endokrinolog prof. dr. Luigi Di Luigi iz rimske Univerze Foro Italico. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Vector Open Stock
O astmi, eni najpogostejših pljučnih bolezni, že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi bosta v oddaji Ultrazvok pojasnila asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London. S strokovnjakoma se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc
I»Diagnoza je bila hitra in slaba,« začne pripoved gospod Janez Kordiš. »Napredovali rak prostate z metastazami v predelu medenice. To je huda stvar, te potolče.« Gospod Janez bo o svojem boju z zahrbtno boleznijo odkrito spregovoril v tokratni oddaji Ultrazvok. O raku prostate pa bosta govorila tudi doktorica Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani in magister Dejan Bratuš iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V novembru, mesecu ozaveščanja o raku prostate, se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: Paul Mutant/ Flickr, cc November = Movember: mesec, v katerem si moški puščajo brke in na ta način poskušajo osveščati o raku prostate in testisov. Gibanje Movember izhaja iz Avstralije. Do zdaj so zbrali že skoraj 500 milijonov evrov in podprli več kot 800 projektov. V Sloveniji bodo letos zbirali denar za pripomočke, ki jih potrebujejo na onkologiji.
Dr. Miomir Kneževič je velik poznavalec zdravljenja z matičnimi celicami. Prav zato je na nedavni predstavitvi v nabito polni predavalnici Ortopedske klinike v Ljubljani presenetila njegova iskrena izjava, da čudežev ni; da jih sicer lahko pričakujemo, vendar zaman. Upi in obeti za dober izid pa obstajajo, saj se število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami povečuje. Povejmo, da z njimi zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, artrozo in nekatere oblike krvnega raka. Znane in neznane posebnosti matičnih celic ter možnosti zdravljenja z njimi bodo v oddaji Ultrazvok osvetlili: kardiolog prof. dr. Bojan Vrtôvec s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ortoped kirurg Klemen Strážar z Ortopedske klinike, farmacevt prof. dr. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo in biolog doc. dr. Miomir Kneževič iz podjetja Educell. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc
Mag. Kristijana Hertl je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani vpeta v preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk, imenovanega DORA. Ženske povabijo na pregled z mamografijo, pri kateri dojke slikajo z rentgenskimi žarki. Kako mamografija poteka? Za katere ženske je pregled še posebej priporočljiv? Kakšne spremembe v dojki lahko zdravniki odkrijejo? Katere so prednosti in slabosti mamografije pred drugimi metodami? Na ta vprašanja, ki jih v rožnatem oktobru v javnosti pogosto slišimo, bo Kristijana Hertl odgovorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V prostorih DORE v Ljubljani se je z radiologinjo pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Z njimi lahko učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja tako pri astmi kot tudi pri nekaterih drugih pljučnih boleznih. V središču tokratnega Ultrazvoka bodo zdravila v inhalatorjih. Med drugim bo klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnila, kakšna je pravilna tehnika inhaliranja; novosti v razvoju zdravil za pljučne bolezni in nove možnosti uporabe le teh pa bo predstavil dr. Dan Miller, direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dennis Skley/ Flickr, cc
Kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Povedano ne obeta nič dobrega. Gre za revmatično bolezen, ki lahko povzroči tudi slepoto, saj vnetni proces najpogosteje prizadene žile, ki vodijo v vrat in glavo ter v zgornje okončine. Diagnoza: gigantocelični oziroma temporalni arteritis. Zdaj pa spodbuden podatek. Po uspešnosti zdravljenja gigantoceličnega arteritisa smo v samem svetovnem vrhu; zasluge pa gre pripisati slovenskim revmatologom. Več v oddaji Ultrazvok Iztok Konc in njegova gostja mag. Alojzija Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Foto: Alojzija Hočevar, Klinični oddelek za revmatologijo UKC Ljubljana. Ultrazvočna slika desne pazdušne arterije, ki jo je prizadel gigantocelični arteritis. V označenem izseku je viden zožan lumen žile, po katerem se pretaka kri (obarvan oranžno). Vendar pa bi moral biti lumen širši - še ves temno siv del nad in pod obarvanim področjem do svetleje obarvane žilne stene. Zožanje je posledica vnetnega procesa, ki ob gigantoceličnem arteritisu poteka v žilni steni.
Zakaj so ribe zdrave? Zato, ker so pomemben vir beljakovin in omega-3 maščobnih kislin, odgovarjajo strokovnjaki za prehrano. Vsebujejo pa tudi vitamine in minerale. Vitamin A je potreben za dober vid in zdravo rast; vitamin D krepi imunski sistem in daje moč zobem ter kostem. Opozorimo pa še na vitamine iz skupine B in na minerale kot so kalcij, fosfor, magnezij, selen in baker. Ribe so vir zdravja, vendar vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok z živilsko tehnologinjo dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S strokovnjakinjo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lettuce/ Flickr, cc
Pri nekaterih dečkih, mladostnikih, redkeje pa pri odraslih moških se zgodi, da je kožica penisa preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Takrat je potreben obisk zdravnika. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Ti namreč opuščajo nekatere pretekle prakse in se preozke kožice na penisu lotevajo bolj nežno in previdno. Več pa v pogovoru, ki ga je posnel Iztok Konc.
Neveljaven email naslov