Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.
Podkast o politiki, 8. epizoda, 2. sezona
V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.
77 epizod
Umetnost možnega – podkast o politiki je nekoliko drugačen pogled na notranje politično dogajanje v Sloveniji. Tanja Starič (TV Slovenija) in Aleš Kocjan (Radio Slovenija), oba dolgoletna notranje politična novinarja, v vsaki epizodi gostita novinarja, ki spremlja slovensko strankarsko dogajanje od blizu. Vabita tudi tiste, ki v ozadju snujejo politične strategije in tiste, ki politike poznajo, jih spremljajo in se z njimi pogovarjajo brez kamer in mikrofonov. Teme podkasta piše politika sama – s spletkami, prestopi, preštevanji, prelomnimi sestanki in kongresi, zavezništvi in spori. Vsakih 14 dni vse to analiziramo, komentiramo, pojasnjujemo in se, seveda, ob tem včasih tudi zgražamo in še večkrat smejimo.
V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.
Podkast o politiki, 8. epizoda, 2. sezona
V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.
Pred praznovanjem 30-letnice ustanovitve države novinarji kličemo na pomoč javnost. Kampanja #zaobSTAnek je brez primerjave v zgodovini – s prostovoljnimi prispevki bi morda lahko začasno rešili nacionalno tiskovno agencijo STA, ki je le še korak do finančnega zloma. Kako se je to lahko zgodilo? Bomo zbirali zamaške, da bo preživela agencija, ki pomeni hrbtenico slovenske medijske krajine? Tudi o tem sva se v 17.epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z Igorjem Kršinarjem, ki spremlja slovensko notranjo politiko in piše o njej v tedniku Reporter in Juretom Trampušem, ki dogajanja v družbi analizira v tedniku Mladina. Razmere v slovenski notranji politiki so še vedno zapletene – opozicija napoveduje bojkot dela parlamenta, vlada ne zapira nobene fronte, ampak odpira nove, 27.aprila se je na ulicah glavnega mesta zbralo 10 000 ljudi. Kaj se medtem dogaja v političnih poslanskih mehurčkih, kjer obe strani s spremenljivo srečo še vedno iščeta 46 glas, ki bi lahko spremenil parlamentarni status quo? Kakšne koalicije se napovedujejo pred volitvami? Zanimivo debato končujemo z novim avizom. Odličen je.
Res je Umetnost možnega podkast o politiki. Ampak v 16.epizodi smo si vzeli nekaj minut tudi zase. Ne po naključju. Gosta sta izkušena novinarja in urednika, dobra poznavalca notranje politike in nevarnih razmerij med oblastjo in mediji. Mojca Zorko je urednica notranje politike na Slovenski tiskovni agenciji, ki se je zadnje mesece v središču političnega dogajanja v državi. Rok Kajzer je urednik Večerove Sobotne priloge in ve vse tudi o vsebini in konceptu legendarne Večerove satirične priloge Toti list. Mojca pove, kako se trudijo delati v skladu z vsemi poklicnimi načeli novinarji, ki ne vedo, če bodo čez dva meseca še dobili plače. Rok pa razloži, zakaj je Toti list nehote postal »uradni list« vlade, ki mu tem za satirično obdelavo nikoli ne zmanjka. V podkastu govorimo tudi o nivoju komuniciranja na družbenih omrežjih in v vrhovih politike. Sicer pa gosta v 16. epizodi natančno analizirata aktualne razmere - od nepisanih parlamentarnih pravilih, ki ne veljajo več, do možnosti (ne)enotne opozicije na prihodnjih volitvah. Pa tudi o tem, zakaj ima Slovenija toliko težav na mednarodnem parketu in seveda - zakaj je evropska nogometna drama tudi velika zgodba slovenske notranje politike.
Slovenski parlament se je znašel v pat položaju: večina nimata niti vlada niti opozicija. Po odhodu treh poslancev SMC – ja ima vlada uradno le še 38 poslanskih glasov, opozicija pa 43. V vmesnem prostoru plavajo »prosti radikali« - poslanci, ki pretežno podpirajo vlado in ki se jim ne mudi na predčasne volitve. Teh zato verjetno še ne bo kmalu in stranke imajo še nekaj časa za pripravo strategij. O tem, iz kakšnih izhodišč bodo štartale, sva se Tanja in Aleš v 15. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z direktorico Mediane Janjo Božič Marolt. Pravi, da jo kličejo levi in desni – prvi ne morejo verjeti, da je SDS še vedno prepričljivo na prvem mestu med strankami, drugi pa, da levi sredini podpora nezadržno raste. Oboje je točno. Meritve javnega mnenja kažejo res zanimive premike: tudi to, da je še vedno prostor za novi »novi obraz«, hkrati pa so zdaj v prednosti stranke s trdno notranjo strukturo. A ankete zaznavajo o tudi skrb vzbujajoče spremembe slovenske družbe po enem letu epidemije.
Tokratno ekspresno, že štirinajsto epizodo podkasta Umetnost možnega smo posneli med interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Medtem ko se vzporedno z razpravo o delu Simonitija krhajo odnosi v koalicijski SMC in se s tem posledično izrisujejo spremenjena razmerja v političnem prostoru, smo se pogovarjali z novinarskima kolegoma, ki spremljata politično dogajanje povsem od blizu – Gregorja Drnovška s TV Slovenija in Žano Vertačnik z Večera. Oba pravita, da je tokratna interpelacija odlična popotnica za razumevanje aktualnega političnega trenutka in razmer v političnih vrstah, zlasti pa prihaja vse bolj na dan nezadovoljstvo posameznih (za zdaj še) koalicijskih poslancev. Poteze, ki jih utegnejo vsak hip povleči trije nezadovoljni poslanci SMC, še ne bodo ogrozili obstoja manjšinske vlade. Brez dvoma pa napovedujejo zanimivo dogajanje tudi v opoziciji, kjer »zamudnikov« po neuspešni konstruktivni nezaupnici morda ne bodo sprejemali odprtih rok. Bo nastala nova samostojna poslanska skupina? Vendarle bo ob takšnem razvoju dogodkov manjšinska vlada ohranila zadostno podporo v parlamentu, a le pri glasovanjih, ki ne zahtevajo absolutne večine. V tokratni epizodi govorimo tudi o povezovanjih, ki utegnejo zaznamovati predvolilno obdobje, ko se bodo mnoge stranke skušale otresti ideoloških predznakov ter iskale svoje mesto ne levo, ne desno, ampak na sredini. Predvsem pa bodo obljubljale, da bodo delale – »za ljudi«.
Nekaj dni pred prvo obletnico tretje vlade Janeza Janše in nekaj ur pred dokončnim slovesom Karla Erjavca iz politike sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila dolgoletnega novinarja, analitika, komentatorja in odgovornega urednika časopisa Dnevnik Mirana Lesjaka. Med drugim Miran skrbno spremlja meritve javnega mnenja. Vlada je začela mandat s približno 50 odstotki podpore državljanov, ki je do maja zrasla na 60 odstotkov. To se je zgodilo v času prvega »lockdowna«, ko je družbeno življenje v celoti zastalo. Vlada je torej začela mandat z velikim zaupanjem državljanov, s podporo, kakršne prejšnje ekipe niso imele. Leto dni kasneje ima vlada manj kot tretjinsko podporo javnega mnenja in odprte fronte z nevladniki, mediji, kulturniki, dijaki, gostinci… Kaj se je zgodilo? Miran Lesjak analizira razloge za tako strm padec, pa tudi »ponudbo« na drugi strani političnega mavrice. Anti-janšizem ne bo dovolj, edina rešitev za opozicijo je skupen program, ki ponuja alternativo. In seveda je pomembno tudi to, kdo bi bil obraz te povezane opozicije. Lesjak meni, da napoved Jožeta P. Damijana, da bi nova liberalna stranka lahko nagovorila velik del volilnega telesa, ni realna. Prostor za liberalno stranko je v Sloveniji omejen pod 10 odstotkov, lahko je le jeziček na tehtnici. Ali bomo jeseni, če bomo poleti lahko šli na dopuste, v gostilne in čez meje, že pozabili na jezo, depresijo, žalost? In bodo torej tudi izid volitev, kadarkoli že bodo, precej drugačen od sedanjih napovedi? Tudi to je mogoče, se strinja Miran Lesjak, ki je sicer prepričan, da politično mrtvilo ta hip lahko razburkajo samo državljani. Če in ko bodo protesti dovoljeni… Premik policijske ure sicer kaže, da se to še ne bo zgodilo zelo kmalu. Ampak mi imamo nov avizo. Res je, tudi tokrat je najboljši!
Slovenija se je v minulih dneh znašla na radarju evropskih inštitucij. Razlog je odnos slovenske vlade do medijev in novinarjev, ki smo ga domači novinarji navajeni, v Bruslju pa je povzročil pravi šok. Plaz je sprožil članek novinarke Lili Bayer v bruseljskem časopisu Politico, v katerem na temelju pričevanj pretežno anonimnih virov iz slovenskih novinarskih vrst opisuje poskuse slovenske vlade, da bi si podredila medije. O tem, kam lahko pripelje parlamentarna preiskava slovenskih razmer, zakaj se je tako ostro odzvala tudi evropska komisija, kako bo afera vplivala na slovensko predsedovanje, pa tudi kako vpliven in verodostojen medij je Politico, smo se v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjali z dvema izvrstnima poznavalcema bruseljskega političnega parketa - dolgoletnim dopisnikom Dela Petrom Žerjavičem in urednikom zunanjepolitičnega uredništva na Radiu Slovenija, ki je kar osem let poročal iz Bruslja, Matjažem Troštom. Ja, te dni je bilo zanimivo biti slovenski novinar v Bruslju, priznava Peter. Matjaž se strinja, da je tovrstna komunikacija politikov z mediji iz bruseljske perspektive nezaslišana. Peter razkriva ozadja ostrih reakcij evropske politike, Matjaž pa analizira posledice. V podkastu tudi o tem, kako so se na evropskem parketu znašli slovenski politiki začetniki - ki jih EU niti ni posebej zanimala - in aktualni predsednik vlade, ki nima zadržkov, da svoja stališča glasno in jasno pove. Tudi če s tem dvigne prah in če se Slovenija znajde v središču (ne)zaželene pozornosti. Nekaj besed smo namenili tudi družbenim omrežjem in lažnim profilom politikov. Mimogrede: Viktor Orban ne tvita, je pa aktiven na Facebooku. Seveda imamo nov avizo. Tudi tokrat najboljši!
Enajsto epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli dan pred odločanjem vlade, ali bo Slovenija prestopila v tako imenovano oranžno fazo in nekaj ur pred tem, ko naj bi deset opozicijskih poslancev vložilo konstruktivno nezaupnico. Je lahko politično uspešna strategija opozicije, da serijsko vlaga interpelacije in si prizadeva zrušiti vlado z nezaupnico, za katero nima dovolj glasov? V resnici se je opozicija zbudila pozno, meni gost podkasta, novinar, komentator in analitik, urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Vsa ta orodja je največja stranka sedanje vlade, SDS, veliko bolj pogosto in relativno učinkovito uporabljala v času, ko je še bila v opoziciji. Žerdin meni, da je Karl Erjavec dovolj spreten politik, da morebiten poraz na glasovanju o nezaupnici ne pomeni nujno konec njegove politične kariere. Glasovanje, ki je tajno, pa bo v vsakem primeru nepredvidljivo do konca. Kaj pomenijo spontani izbruhi nezadovoljstva ljudi? Če se na ulice odpravijo starši osnovnošolskih otrok, ki se od oktobra šolajo od doma, to predvsem potrjuje, da samozadovoljstvo oblasti, kako uspešno je takšno šolanje, ni utemeljeno. Ali Žerdin, ki je »v živo« spremljal proteste od osemdesetih let, naredi zanimive primerjave. Govorili smo tudi o tem, kakšna je politična platforma programov »za ljudi«. Kdo so pravzaprav ti ljudje? Morda tisti, ki se kljub prepovedi srečujejo v lokalnih gostilnah? In ali to pomeni, da so programi drugih strank za »ne-ljudi«? V našem podkastu tudi nekaj besed o skrivnostih prleškega špricerja in, ja, imamo čisto nov avizo!
Na prvo obletnico odstopa Marjana Šarca in na svetovni dan spomina na žrtve holokavsta smo v deseti epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega ugotavljali, da je slovenska politika ujeta v zanko. Karlu Erjavcu se vse bolj glasno odrekajo lastni poslanci, kar zmanjšuje možnost, da bi opozicija vložila konstruktivno nezaupnico. Hkrati pa je v negotovem položaju tudi vlada, ki je, vsaj na papirju, manjšinska. Z gostom podkasta, novinarjem, urednikom in komentatorjem časnika Večer, Matijo Stepišnikom, smo analizirali vzroke in posledice. Stepišnik opozarja na kontekst: imamo politično negotovo razmere v času, ko cepiva, ki smo ga tako težko čakali, ni dovolj, ko se epidemija znova širi in ko strokovnjaki resno opozarjajo na nevarne mutacije virusa. Iz prve vrste sta izginila dva ključna obraza boja proti epidemiji: govorec Jelko Kacin in vodja svetovalne strokovne skupine Bojana Beovič. Premier je še vedno tudi minister za zdravje. Je strategija opozicije, da vlado zasuje z interpelacijami, dobra? Stepišnik meni, da je nujno, da se začne politična razprava o tem, kaj se nam pravzaprav dogaja. Zakaj ukrepi ne delujejo? Zakaj je Slovenija tudi po podatkih za zadnjih 14 dni prva v Evropi po številu umrlih zaradi covida? In seveda: imamo nov odličen avizo! Najboljši doslej!
Deveta epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nekoliko drugačna od prejšnjih. V slovenski politiki je na začetku novega leta še vedno status quo. Karl Erjavec je dobil glasove poslancev lastne stranke. konstruktivno nezaupnico, a še vedno nimajo 46 glasov. Ali, kot bi rekel Jelko Kacin: naslednjih 14 dni bo odločilnih. Medtem pa so se zgodili pomembni premiki v svetovni politiki. Res je, vdor pristašev Donalda Trumpa v ameriški kongres je pomembna prelomnica, tudi za evropsko politiko in politike, pritrjuje gost devete epizode, nekdanji dopisnik iz Moskve, dolgoletni zunanjepolitični novinar, analitik in komentator Miha Lampreht. Vdori množic v parlamente različnih držav sicer niso novost. Sploh na Balkanu so bili tudi zadnja leta takšni prizori precej pogosti. A vdor v kongres države izvoznice demokracije je bili šok za Združene države in za cel svet. Miha Lampreht natančno analizira vzroke in posledice, tudi za evropsko politiko in evropske populiste. Osnovni postulati parlamentarne demokracije, vladavina prava, načelo ravnotežja vej oblasti, svoboda javne besede in nazorna vloga medijev, so na preizkušnji. Trump odhaja, a »trumpizem« ostaja. Tudi o tem govorimo v deveti epizodi podkasta Umetnost možnega. In seveda kreativnost v novem letu ne popušča - imamo nov najboljši avizo!
Kako bi v času, ko državljani politiki ne zaupajo več, prepričali ljudstvo v koristnost cepljenja? Točneje kdo od politikov bi bil dovolj prepričljiv? Gost osme epizode podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki, novinar in komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, ima zanimivo idejo. V času, ko imamo eno manjšinsko vlado in drugo še vedno v permanentnem nastajanju, bi bilo najbolj prepričljivo sporočilo cepljenje vseh predsednikov naenkrat – levih, desnih, sredinskih, opozicijskih, vladnih… Nekakšna skupinska slika slovenske politike z injekcijami cepiva proti covidu 19. Takega prizora seveda ne bomo videli. Smo pa v osmi epizodi, zadnji v letošnjem letu, resno analizirali možnosti preživetja manjšinske vlade in na drugi strani nastanka nove. Lahko Karl Erjavec zbere 46 glasov v parlamentu? Koliko časa lahko SMC igra dvojno igro, ostaja v vladi, v parlamentu pa sodeluje z opozicijo? Vsi scenariji so ta hip še možni, so pa nekateri precej bolj verjetni. In, ja, imamo nov avizo! Seveda je najboljši in ga bomo zavrteli tudi čez dva tedna, torej že v letu 2021, ko načrtujemo nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje in srečno!
V sedmi epizodi podkasta z gostom Anžetom Božičem, novinarjem POP TV in dobrim poznavalcem slovenske notranje politike, raziskujemo skrivnost številke 46. Najmanj toliko glasov bi potreboval kandidat za novega mandatarja v parlamentu in – jih še vedno nima. Anže pravi, da moramo nujno povedati, kdaj snemamo epizodo, ker je lahko že čez eno uro, zagotovo pa naslednji dan, vse drugače. Največ možnosti, da zbere dovolj glasov, ima še vedno Karl Erjavec, ki pa mora najprej prepričati lastne poslance. Ti pa se v sedanji vladni koaliciji čisto dobro počutijo. Anže napoveduje, da se bo vse odvijalo zelo hitro in da bo zelo verjetno konstruktivna nezaupnica vložena še letos. Če ne bo šlo drugače, tudi brez magične številke 46… Seveda imamo nov najboljši avizo, tokrat ga je pripravil Andrej Prezelj, glasbeni urednik na Prvem.
Še vedno smo sredi zaprtja javnega življenja, zato smo šesto epizodo podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki z gostjo Suzano Kos, novinarko in komentatorko časopisa Delo, posneli na daljavo. Suzana zelo dobro pozna dogajanje v strankah, v vladni koaliciji in v opozicijske KUL- z. In ugotavlja: ta hip so možne vse opcije. Da opozicija že v kratkem, po kongresu Desusa, ki se zaključi v soboto in na katerem bo stranka dobila novega (ali starega) predsednika, vloži konstruktivno nezaupnico. Da se obdrži sedanja vlada. Celo to, da gremo prihodnje leto na predčasne volitve. Suzana pripoveduje o napetostih, ki so v dveh vladnih strankah zdaj že vidne tudi navzven. O tem, da bo nujno povezovanje strank levih in liberalnih usmeritev, ki se zdaj zgubljajo v narcisizmu malih razlik svojih voditeljev. Analizira razloge, da vladni vrh vsak teden potegne vsaj eno kontroverzno temo, odločitev ali izjavo, ki potem deli in razburja javno mnenje. Je to zato, da odgovorni preusmerijo pozornost od katastrofalnih podatkov o epidemiji? Suzana Kos se strinja, da je to lahko eden od razlogov, a zagotovo ne edini. V našem podkastu ugtavljamo, da bo »prihodnjih 14 dni odločilnih« tudi v notranji politiki. Govorimo pa tudi o tem, zakaj so izjave estradnikov nenadoma postale osrednje teme političnih razprav v državi. In, ja, imamo nov avizo. Tudi tokrat najboljši!
Peto epizodo smo posneli sredi drugega zaprtja države zaradi epidemije covida 19 in dan po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša predsedniku Evropskega sveta napisal pismo, ki je znova dvignilo na noge slovensko politiko. Odzivi koalicijskih strank na Janševo približevanje Slovenije Madžarski in Poljski, odraža realno razmerja sil v vladi, ocenjuje gost podkasta Primož Cirman. NSi pravi, da s pisanjem predsednikom vlade nima nič, Desus se z vsebino ne strinja, ampak se bodo o tem v koaliciji »še pogovorili«, SMC pa se sploh ne oglaša. V imenu vlade govori le Janez Janša, ki še v nobeni vladi, v kateri je sodeloval ni imel takšne moči kot v sedanji. Cirman dopušča presenečenje na kongresu Desusa, kjer se bo favorit Karl Erjavec pomeril z edinim tekmecem Srečkom Kropetom. Interesov je namreč veliko, kajti prav ta kongres naj bi odločal o usodi aktualne vlade. Najnovejši podatki o razmahu epidemije pa so, kljub zaprtju države, slabi. Zelo slabi. Kaj je šlo narobe in kdo bo na koncu kriv? Več v zanimivem pogovoru z novinarjem portala necenzurirano.si Primožem Cirmanom. Dobra novica pa je, da kreativnost ne popušča tudi med epidemijo. Imamo nov avizo!
Po neprespani noči še vedno ne vemo, kdo bo novi/stari predsednik ZDA. So se ankete javnega mnenja, ki so večinoma napovedovale tesno zmago Bidna spet zmotile? Gostja četrte epizode podkasta Umetnost možnega – podkast o politiki, Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, pravi, da ne. Nasprotno, meni, da se ankete v resnici niso zmotile niti pred štirimi leti, ko je Donald Trump nepričakovano premagal Hillary Clinton. Maroltova opozarja, da se spreminja njena stroka, družba in seveda tudi politika. Ankete, denimo, kažejo, da imajo ukrepi slovenske vlade za omejitev epidemije zelo visoko podporo. Kar 12 odstotkov vprašanih meni, da bi morali biti še strožji. Hkrati pa podpora vladi pada. Še ne paradoks: koalicija KUL ima relativno visoko podporo javnosti, hkrati pa si večina vprašanih ne želi menjave vlade. Več seveda v podkastu Umetnost možnega – podkast o politiki, z res zanimivo gostjo. In seveda tudi z novo najavno špico. Znova vrhunsko.
Uroš Esih, Večerov novinar in komentator je izvrsten poznavalec slovenske notranje politike. Pravi, da zdaj zaradi epidemije zbira informacije predvsem »na daljavo«. Pogovori ob kavi, na katerih novinarji praviloma izvemo največ, že nekaj mesecev niso več mogoči. A za izkušene novinarje razdalja ni ovira. Tudi v času covida 19 politika deluje. Bo Desus volitve novega predsednika izpeljal po pošti? Bo Karl Erjavec stranko pustil v sedanji vladi ali jo bo odpeljal v opozicijsko zavezništvo KUL? Zakaj vladi pada podpora in na kakšen način komunicira z državljani? Pa tudi: ali je v Sloveniji nacionalno politično zavezništvo v boju proti epidemiji možno in zakaj ni?
V drugi epizodi je gostja Tanja Gobec, dolgoletna notranje politična novinarka Televizije Slovenija, ki vsako nedeljo po Dnevniku s prvaki vlade in opozicije analizira aktualno dogajanje v oddaji Politično. Ravno prav: pred snemanjem smo izvedeli, da se na politično prizorišče resno poskuša vrniti Karl Erjavec in da se je opozicija vendarle dogovorila o kandidatu za mandatarja, s katerim bo poskušala zamenjati predsednika vlade Janeza Janšo. To se je zgodilo na dan, ko je število okuženih in obolelih s Covidom 19 preseglo rekorde. Se pripravlja politični potres in ali smo državljani nanj pripravljeni? O vsem tem v drugi epizodi Umetnosti možnega – podkastu o notranji politiki.
V prvi epizodi je gostja Nataša Mulec, to je tista notranje politična novinarka Radia Slovenija, ob kateri zvečer v TV Dnevniku največkrat stojijo Janez Janša, Matej Tonin, Marjana Šarec, Tanja Fajon, Alenka Bratušek in drugi prvaki slovenske politike. Nataša skromno pove, da je za dober radijski posnetek pač treba stopiti zraven, čim bližje, tem bolje. Govorimo torej o tem, kako so od čisto od blizu, iz prve vrste, videti napovedi o konstruktivni nezaupnici vladi, o politični usodi ministrice za kmetijstvo, to je Aleksandra Pivec, pa tudi o tem, kako iskreno si opozicijske stranke želijo zamenjati vlado. In še: zakaj imajo politiki toliko težav z nošenjem mask? Pa tudi: koliko točk priljubljenosti dobi politik s tem, da se fotografira z našimi športnimi junaki? Epizoda je nastajala v sredo, 23. 9. dopoldne, ko še ni bi znano, ali bo izvršilni odbor Desus izključil Aleksandro Pivec iz stranke.
Neveljaven email naslov