Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sredinem večeru na Valu 202 vam ponudimo preplet zgodb slovenskih športnikov, ki so prevzeli slovensko državljanstvo in pustili pečat v slovenskem prostoru. Vladimir Boisa, Marija Šestak, Jakov Fak, Natalija Derepasko, Kliton Bozgo, Zoran Jovačič in Bojan Tokič vzbudijo zanimanje pri širokem spektru ljubiteljev športa, njihove zgodbe prepletemo v športno-pogovorni oddaji V sredo.
Zgodbe sedmih športnikov, za katere se je Slovenija iz postojanke sredi kariere spremenila v nov dom.
Ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije smo prepletli zgodbe nekaterih izpostavljenih športnikov, ki so v Slovenijo iz tujine in iz takšnih ali drugačnih razlogov tu ostali vse do danes, večina je na mednarodnih tekmovanjih tudi zastopala Slovenijo.
Denimo namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je za Slovenijo nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, v Londonu leta 2012, v Riu de Janeiru leta 2016 in v Tokiu leta 2021.
Za uspeh mora biti prisoten tudi kanček talenta
"Kot otroci v Bosni smo se veliko podili po nogometnih igriščih. Mojemu očetu, ki je tudi trener namiznega tenisa, gre zahvala, da me je pripeljal v ta šport. Ne vem, kako bi se vse skupaj zvrstilo, če bi se zares podal v nogomet." - Bojan Tokić
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah
"Slovenija mi je dala veliko, tukaj imam veliko prijateljev, dobro se počutim, blizu je morje, blizu je tudi smučišče. Dala mi je eno novo življenje, s katerim sem zelo zadovoljna." - Marija Šestak
Devetinštiridesetletni Kliton Bozgo je v Maribor prišel z 22 leti. Zvezdne trenutke v nogometni ligi prvakov je doživel prav z vijoličastimi. Vmes je igral za Olimpijo, pozneje še v Avstriji. Dvakrat je bil najboljši strelec slovenske lige.
Za vsakega nogometaša je čast, da igra za svojo državo
"Odločil sem se za Maribor. Zelo dobra izbira. Prvič sem igral za Maribor, žena je iz Maribora, poročila sva se na ljubljanskem gradu. Ko sva dobila datum za poroko, je prišlo vabilo iz reprezentance za isti dan." - Kliton Bozgo
Jakov Fak je za slovensko biatlonsko reprezentanco začel nastopati leta 2010 in takoj začel nizati uspehe. Ko je prišel v Slovenijo, je čutil, da se mora znova dokazati in da kolajne, ki jih je osvojil prej, ne veljajo nič več.
Medalje doma nimajo posebnega mesta, športniki vedno stremimo k novim uspehom
"Moj dom je zdaj tu, tukaj se počutim dobro. Mislim, da so me ljudje sprejeli in tudi jaz sem sprejel večino dobrih stvari, ki jih Slovenija ponuja." - Jakov Fak
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Svoje življenje je posvetila športu, a nikoli si ni predstavljala, da bo trenerka.
"Ko sem igrala za slovensko reprezentanco sem dobila slovensko državljanstvo. Ukrajina ne dovoli dvojnega državljanstva, zato sem morala ukrajinski potni list vrniti in ostal mi je samo slovenski." - Nataša Derepasko
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Počutim se kot Slovenec, a ne zanikam svojih korenin
"Slovenijo sem poznal. Mislil sem, da bom ostal petnajst dni, pa sem tu že 29. leto. Leta 1992 sem imel 16 let. V Slovenijo sem prišel ambiciozen, kar ni slabo, potem pa sem doživel, da ni bilo tako, da so bili drugačni časi." - Zoran Jovičić
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Živim v najlepšem mestu, ki me spominja na Gruzijo
"Saj veste, kaj pravijo. Od koder je tvoja žena, od tam si tudi ti. Moja žena pa je iz Ljubljane. Živim v najlepšem mestu, ki me zaradi zelene narave spominja na Gruzijo." - Vladimer Boisa
V sredinem večeru na Valu 202 vam ponudimo preplet zgodb slovenskih športnikov, ki so prevzeli slovensko državljanstvo in pustili pečat v slovenskem prostoru. Vladimir Boisa, Marija Šestak, Jakov Fak, Natalija Derepasko, Kliton Bozgo, Zoran Jovačič in Bojan Tokič vzbudijo zanimanje pri širokem spektru ljubiteljev športa, njihove zgodbe prepletemo v športno-pogovorni oddaji V sredo.
Zgodbe sedmih športnikov, za katere se je Slovenija iz postojanke sredi kariere spremenila v nov dom.
Ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije smo prepletli zgodbe nekaterih izpostavljenih športnikov, ki so v Slovenijo iz tujine in iz takšnih ali drugačnih razlogov tu ostali vse do danes, večina je na mednarodnih tekmovanjih tudi zastopala Slovenijo.
Denimo namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je za Slovenijo nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, v Londonu leta 2012, v Riu de Janeiru leta 2016 in v Tokiu leta 2021.
Za uspeh mora biti prisoten tudi kanček talenta
"Kot otroci v Bosni smo se veliko podili po nogometnih igriščih. Mojemu očetu, ki je tudi trener namiznega tenisa, gre zahvala, da me je pripeljal v ta šport. Ne vem, kako bi se vse skupaj zvrstilo, če bi se zares podal v nogomet." - Bojan Tokić
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah
"Slovenija mi je dala veliko, tukaj imam veliko prijateljev, dobro se počutim, blizu je morje, blizu je tudi smučišče. Dala mi je eno novo življenje, s katerim sem zelo zadovoljna." - Marija Šestak
Devetinštiridesetletni Kliton Bozgo je v Maribor prišel z 22 leti. Zvezdne trenutke v nogometni ligi prvakov je doživel prav z vijoličastimi. Vmes je igral za Olimpijo, pozneje še v Avstriji. Dvakrat je bil najboljši strelec slovenske lige.
Za vsakega nogometaša je čast, da igra za svojo državo
"Odločil sem se za Maribor. Zelo dobra izbira. Prvič sem igral za Maribor, žena je iz Maribora, poročila sva se na ljubljanskem gradu. Ko sva dobila datum za poroko, je prišlo vabilo iz reprezentance za isti dan." - Kliton Bozgo
Jakov Fak je za slovensko biatlonsko reprezentanco začel nastopati leta 2010 in takoj začel nizati uspehe. Ko je prišel v Slovenijo, je čutil, da se mora znova dokazati in da kolajne, ki jih je osvojil prej, ne veljajo nič več.
Medalje doma nimajo posebnega mesta, športniki vedno stremimo k novim uspehom
"Moj dom je zdaj tu, tukaj se počutim dobro. Mislim, da so me ljudje sprejeli in tudi jaz sem sprejel večino dobrih stvari, ki jih Slovenija ponuja." - Jakov Fak
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Svoje življenje je posvetila športu, a nikoli si ni predstavljala, da bo trenerka.
"Ko sem igrala za slovensko reprezentanco sem dobila slovensko državljanstvo. Ukrajina ne dovoli dvojnega državljanstva, zato sem morala ukrajinski potni list vrniti in ostal mi je samo slovenski." - Nataša Derepasko
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Počutim se kot Slovenec, a ne zanikam svojih korenin
"Slovenijo sem poznal. Mislil sem, da bom ostal petnajst dni, pa sem tu že 29. leto. Leta 1992 sem imel 16 let. V Slovenijo sem prišel ambiciozen, kar ni slabo, potem pa sem doživel, da ni bilo tako, da so bili drugačni časi." - Zoran Jovičić
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Živim v najlepšem mestu, ki me spominja na Gruzijo
"Saj veste, kaj pravijo. Od koder je tvoja žena, od tam si tudi ti. Moja žena pa je iz Ljubljane. Živim v najlepšem mestu, ki me zaradi zelene narave spominja na Gruzijo." - Vladimer Boisa
Primož Roglič je prvi Slovenec v rumeni majici vodilnega kolesarja dirke po Franciji. Kako se nadaljuje dirka vseh dirk in kakšne možnosti imata najboljša slovenska kolesarja v nadljevanju dirke, izveste v posebni kolesarski oddaji v večeru na Valu 202.
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu te težave ni. Mima Jaušovec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega izmed štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat zaustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jaušovčeva je kar desetkrat igrala vsaj v četrtfinalu največjih štirih turnirjev, svoj zadnji finale pa je odigrala v Parizu leta 1983. Mima Jaušovec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju naslednjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega obdobja, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je predstavil tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone je dirka po Franciji. Letos v neobičajnem terminu, a z večino najboljših kolesarjev. Med favoriti za skupno zmago je tudi Primož Roglič, ki je na generalki pred dobrim tednom dni doživel boleč padec. Vse kar morate vedeti pred začetkom dirke po Franciji izveste v sredinem večeru na Valu 202.
Čeprav smo v visokem poletju, se tudi zimski športniki že spogledujejo z novimi izzivi, ki se bodo začeli, ko bo pritisnil mraz. Poletni del sezone je namenjen treningom in tekmovanjem. Tudi med smučarskimi tekači. Žal pa letos kaže, da prav veliko tekem na rolkah ne bo. Slovenska vrsta je ostala precej okrnjena, saj sta tekmovalno pot končali Vesna Fabjan in Katja Višnar, Alenka Čebašek pa pričakuje naraščaj. V vlogo koordinatorja reprezentance se vrača Marko Gracer, glavni trener Nejc Brodar pa še čaka na novega pomočnika. Dosedanji olimpijski in svetovni prvak Ola Vigan Hattestad je namreč odšel za trenerja ženske vrste na Norveškem.
Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov se je leta 2008 v Pekingu zavihtel na olimpijski prestol. Leto pozneje je v Berlinu združil olimpijski naslov z naslovom svetovnega prvaka v metu kladiva. Radijski športni časovni stroj se vrača v leto 2008, ko je Primož Kozmus navdušil z osredotočenostjo in suverenostjo. Tekmecem je nagnal strah v kosti in poskrbel za edino slovensko atletsko olimpijsko zlato. Z Borisom Ličofom, tedanjim reporterjem na nacionalnem olimpijskem stadionu, govoriva o ekipi, s katero se je zavihtel na vrh. Kako je zgradil psihično trdnost in kje je bil ključ do rezultatskega preskoka, ki mu je omogočil boj za kolajne velikih tekmovanj? V novi epizodi Vrnitve v prihodnost tudi o tem, kaj je bil vzrok za razhod obeh glavnih protagonistov največjih atletskih uspehov Primoža Kozmusa in Vladimirja Keva in kakšen potencial ima slovenska atletska šola metov? Vabljeni na atletsko popotovanje v preteklost.
Vodilna trojica v prvi ligi ohranja status quo. Olimpija ima še vedno štiri točke prednosti, potem ko je nasula sedem golov Triglavu, trener Maribora Sergej Jakirović pravi, da je treba Marcosu Tavaresu postaviti kip na zahodni tribuni, slovenski Brazilec je znova rešil vijoličaste, gost oddaje pa je bil trener Celja Dušan Kosič. Slišite lahko kaj motivira Celjane, da ohranjajo stik z velikima, več pa tudi o preobrazbi kluba. Pred leti so imeli v knežjem mestu precej težav z nezanesljivimi lastniki, potem pa so z dobro vzgojo in uspešnimi nakupi postali precej stabilnejši klub. Podrobno smo se tudi lotili Liverpoola in prvega ligaškega naslova Rdečih po 30-ih letih. Kdaj je bilo v teh treh desetletju najtežje za navijače tega angleškega velikana in kaj je najbolj botrovalo k vzponu kluba? O tem, navijač kluba in novinar MMC Mitja Lisjak, ob voditelju Luki Petriču pa so se zbrali še člani radijske športne redakcije Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in Marko Cirman.
Mali ljubljanski prvoligaš blesti v nadaljevanju prvenstva, veliki pa je kljub vodstvu na lestvici odpustil svojega trenerja. Bravu uspeva z dolgoročnim, postopnim delom, z ekipo mladih igralcev, ki so bodisi doma vzgojeni bodisi drugje niso dobili priložnosti, Olimpija pa vseskozi išče krajšnice. V oddaji boste slišali več o mladi gardi Brava in kdo je Dino Skender, novi trener Olimpije. Podrobneje tudi o skromnih predstavah sicer obetavnega Celja in o Mariboru, ki mirno koraka proti vrhu, tudi po zaslugi širokega kadra in dobre organizacije. Gostje oddaje so bili Matej Grošelj s časnika Dnevnik ter iz radijske športne redakcije Marko Cirman, Boštjan Janežič in voditelj Luka Petrič.
Na svoj račun boste prišli ljubitelji kvizov. Kviz oddaje Žoga je okrogla je seveda nogometen, gostje oddaje pa so odgovarjali na vprašanja kot so: Kateri ekipi je Claudio Ranieri vodil pred in po Leicestru, kdo je bil lani norveški prvak in kateri klubi so bili največkrat slovenski podprvaki? V oddaji tudi o prerojenem Kevinu Kamplu, ki je navdušil v obeh krogih nadaljevanja bundeslige in o Safetu Hadžiću, ki je prejšnji teden priznal, da se mu maje stolček, kljub temu, da je Olimpija prva na lestvici s petimi točkami naskoka. Ob voditelju Luki Petriču so se zbrali Aljaž Golčer, Marko Cirman, Jože Pepevnik in Marko Polak.
Neveljaven email naslov