Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kulturnice

1717 oddaj

1717 oddaj



14.01.2021

Prostor E10: Institucije kulture v mestih

V novi epizodi serije o prostoru na Valu 202 skupaj z Nino Zagoričnik raziskujemo, kaj v mestni prostor vnesejo institucije kulture. S tem, ko vznikajo in se pojavljajo nove, se odpirajo tudi novi mestni prostori. Že letošnjo jesen bo otvoritev doživela prenovljena Cukrarna, sledita ji Center znanosti leta 2022 in center Rog leto zatem. Novi prostori naj bi tudi spodbudili pomen, ki ga mora umetnost pridobiti v naši družbi.

10 min 59 s

11.01.2021

200 let Narodnega muzeja Slovenije

Čas razsvetljenstva, obdobje, ki mu pravimo tudi čas razuma, je tudi obdobje, ki je srednji Evropi prineslo ne le željo po muzejih, pač pa tudi njihovo ustanavljanje. Prvi je bil nacionalni muzej v Budimpešti, sledil mu je muzej v Pragi. Ideja o deželnem muzeju je nastala tudi na Kranjskem v krogu Žige Zoisa. To so podprli tudi udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa. Pripravili so predlog, ki ga je 15. oktobra leta 1821 obravnavala uprava dežele Kranjske. In prav ta datum velja za datum ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, ki mu danes pravimo Deželni muzej za Kranjsko, saj je muzej dežele Kranjske, ne pa muzej v Kranju. Prvi predmeti, ki so prišli v muzej, so bili predvsem darovi. Muzej namreč ni imel rednega financiranja in s tem posledično precej težav, saj je cesar potrdil njegovo ustanovitev z določbo, da ne sme biti v breme državi. Vseeno pa so že leta 1831 v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu, postavili prvo stalno razstavo in s tem odprli vrata muzeja tudi splošnemu občinstvu. Leta 1883 cesar položi temeljni kamen nove muzejske stavbe in po petih letih je bilo odprto novo, izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas: Deželni muzej za Kranjsko, tudi Rudolfinum. Po razpadu Avstro-Ogrske je muzej izgubil vlogo deželnega muzeja in leta 1921 ga takratna vlada preimenuje v Narodni muzej, leta 1997 pa postane Narodni muzej Slovenije.

11 min 33 s

06.01.2021

MGLC - 3 razstave

4 min 50 s

04.01.2021

Dušan Jovanovič (1939 - 2021)

Nekrolog v spomin Dušanu Jovanoviču, dramatiku, režiserju in esejistu, kozmopolitu gledališča, dramskega besedila in poezije. O Dušanu Jovanoviču razmišljajo njegovi tesni sodelavci in prijatelji: Eva Mahkovic, Stojan Pelko, Meta Hočevar, Drago Ivanuša, Polona Juh in Sebastijan Horvat. Foto: BoBo

15 min 45 s

03.01.2021

Metod Pevec: Svet je raven in okrogel

Metod Pevec, filmski režiser in scenarist, igralec in pisatelj, je k svojemu ustvarjalnemu opusu filmov, radijskih iger in nadaljevank, zbirke novel in romanov dodal knjižni prvenec za otroke. Septembra lani je izdal 14 zgodbic za lahko noč z naslovom Svet je raven in okrogel.

10 min 50 s

31.12.2020

Kaj ponujajo gledališki odri na silvestrski večer?

Pred pandemijo koronavirusne bolezni je bilo po celem svetu v navadi, da so vse svetovne gledališke hiše, male ali velike, ki dajo kaj nase, na silvestrovo uprizarjale premiere. Letos je seveda vse drugače, ista pravila veljajo za vse. Po celem svetu so kulturne ustanove zaprte, svoje tradicionalne silvestrske predstave pa ponujajo na ogled od doma.

10 min 11 s

28.12.2020

Serije serijsko

Za večino preživljanje epidemije vsekakor ni ležanje na kavču in gledanje televizije. Je pa res, da morda v teh koronskih časih še bolj kot drugih potrebujemo prav ta odklop od težav – dobra knjiga, dober film in dobra serija. Prav je, da si ga privoščimo, če smo med tistimi srečniki, ki si ga lahko. O fenomenu vzpona in uspeha televizijskih serij pa ne le o tem se je Nataša Štefe pogovarjala z ravno pravimi sogovorniki. V studiu sta bila Aljoša Harlamov, urednik pri Cankarjevi založbi, publicist, literarni kritik in pisec, tudi soavtor podkasta OBOD o žanrski umetnosti in Jela Krečič, avtorica tako filozofskih kot leposlovnih del, akademska raziskovalka fenomenov v popularni kulturi in sodobni umetnosti, sourednica dveh zbornikov posvečenih filmu in televizijskim serijam. Po telefonu pa smo v ZDA poklicali še pisateljico Katjo Perat. Foto: Pexels

49 min 48 s

24.12.2020

Primož Bezjak: Vsi zelo pogrešamo živo umetnost z gledalci

To jesen so vsa vrata vseh slovenskih gledališč zaprta, umetniški ustvarjalci lahko vstopajo skozi službeni vhod, vaje za nove uprizoritve, kljub krajšimi ali daljšimi prekinitvami, potekajo, premiere predstav so se preselile na splet in tako bo tudi za silvestrovo. "Vsi zelo pogrešamo živo umetnost z gledalci", razlaga gledališki in filmski igralec Primož Bezjak, član Slovenskega mladinskega gledališča ter skupine Beton Ltd, ki jo sestavljata še Katarina Stegnar in Branko Jordan.

12 min 56 s

22.12.2020

6. art-MUS, 3. IctusCordis - Variatio

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki nima umetnostnega sejma. Od leta 2015 in letos že šestič kot Art-MUS ga poskuša ponovno obuditi Mariborski umetnostni sejem. Letos se zaradi znanih okoliščin na spletu predstavlja 180 umetnikov in 17 prodajnih galerij. Ko bodo razmere to dopuščale, bodo v resničnosti izpeljali še dobrodelno posebnost - Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor bodo predali sliko Boštjana Plesničarja. Naslikal jo je v zahvalo zdravstvenemu osebju za požrtvovalno delo, olje na platnu pa je namenu primerno naslovljeno - Poklon medicinskemu osebju. Spletna premiera IctusCordis - Variatio Januša Aleša Luznarja bo 25. decembra. Avtor v projektu IctusCordis raziskuje interakcije umetnosti, psihologije in tehnologije. Glavno vlogo kot intimno umetniški izrazni instrument ima človeško srce. Novi tretji del z naslovom Variatio pa je hkrati prvi performans, v katerem manipulira srčni utrip Drugega. Na premierno izvedbo je Januš Aleš Luznar povabil goste, ki se tudi sami ukvarjajo z različnimi vidiki telesa, utripa oz. zvoka, in prihajajo iz igralskega, glasbenega in športnega sveta; Marko Mandić, Valentino Kanzyani in Natalija Gros.

12 min 49 s

17.12.2020

Javni prostor E07: Univerza in mesto

Univerzo v Ljubljani že od ustanovitve spremlja dilema: ali naj bodo fakultete del mestnega jedra ali del univerzitetnega naselja nekje na robu ali zunaj mestnega središča? Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti ter vplivata na razvoj mesta.

9 min 47 s

16.12.2020

Casino banale

Kakšen je dan v življenju agenta, pravzaprav dveh, ki sta navsezgodaj zjutraj izgubila službo, a se s tem vohunska pustolovščina šele začne. O tem se bere v novem romanu vsestranskega ustvarjalca Jureta Godlerja Casino banale, ki je izšel pri založbi Primus. Roman je postavljenem v realno okolje, vsaka podobnost nastopajočih oseb z realnimi pa je povsem naključna.

6 min 53 s

15.12.2020

Razstavi Nagačenci in Southwind

Nagačenci Natana Eskuja so na ogled skozi okna ljubljanske galerije Kresija. Galerija Gallery pa na spletu predstavlja razstavo Southwind Marka Požlépa in Francoza Maxíma Berthouja.

8 min 16 s

12.12.2020

D4 D5 C4 ali z drugimi besedami: Damin Gambit

Serija Damin Gambit se je začela predvajati na Netflixu 23. oktobra, v prvih 28 dneh po objavi pa jo je videlo 62 milijona gospodinjstev. Povpraševanje po šahovskih kompletih na eBayu se je povečalo za več kot 250%. Vprašanje "Kako igrati šah" je bilo vtipkano v Google brskalnik največkrat v zadnjih devetih letih, roman po katerem je bila posneta serija je po 37 letih od izida postal prodajna uspešnica. Spletna stran chess.com pa beleži petkrat več igralcev. Nataša Štefe se je o seriji pogovarjala z amaterskim ljubiteljem šaha, kolegom Aljažem Golčarjem. Pri seriji je sodelovalo več svetovalcev za šahovsko igro, med njimi tudi nekdanji prvak Gari Kasparov. Z Brucom Pandolfinijem sta izbrala partije, ki so jih igralci v seriji memorizirali in odigrali. Aljaž Golčer se je o seriji pogovarjal tudi s trenutno našo najboljšo šahistko 22-letno Lauro Unuk, ki je že zelo blizu naziva "mednarodni mojster"(IM). Šah je začela igrati pri sedmih letih. "Z Beth Harmon sva si morda kar podobni," pravi Laura, ki sicer dodaja, da sama ni ravno ekscentrična, se pa strinja, da je z računalniki šah izgubil nekaj romantičnosti in elegance.

34 min 2 s

10.12.2020

Javni prostor E06: Dostop do stanovanja je osnovni gradnik družbe k njenemu razvoja

V šesti epizodi oddaje Javni prostor iščemo odgovore na vprašanja, kdo v naši državi skrbi za stanovanjsko vprašanje, zakaj ga novogradnje rešujejo komaj zadostno ter ali bi lahko bile stanovanjske zadruge kot alternativna stanovanjska preskrba dobre za Slovenijo. O dostopnosti stanovanj razpravljata arhitekta Anja Planinšček in Maša Hawlina, članica stanovanjske zadruge Zadrugator.

9 min 34 s

07.12.2020

Brez slepomišenja: vedre in trpke prigode slepih in zaslepljenih

Prišla sem zvečer domov, se povzpela v prvo nadstropje bloka, ko se na hodniku nekdo zaleti vame ali pa jaz vanj. Izkaže se, da je sosed. Ko me spozna, mi razburjeno svetuje: "Gospa, drugič pa si luč prižgite!" Jaz pa nemudoma nazaj: "Ne vem sicer, kdo jo bolj potrebuje!" Trk na hodniku je ena izmed zgodb, ki jih je zbral in v knjigi z naslovom Brez slepomišenja zapisal Stane Padežnik, zgodovinar, sociolog, publicist in dolgoleten aktivist na področju socialnega in invalidskega varstva, ki ima tudi sam že od otroštva motnje vida. 300 zgodb, ki jih je avtor razdelil v različne tematske sklope, je resničnih, opisujejo pa prigode slepih in slabovidnih različnih starosti in iz različnih obdobij. Kot pravi avtor, je sporočilo knjige, da brez slepomišenja opozarja na razširjene pojave družbene prezrtosti in ignorance do ljudi, ki imajo slab vid ali pa sploh ne vidijo in so zato diskriminirani.

8 min 41 s

04.12.2020

Priporočilo: Barbara Remec

Kar je za nekoga resnica, je za drugega laž, velja za današnje knjižno priporočilo. Povedala nam ga je Barbara Remec, ki je novinarka časnika Kmečki glas in avtorica nove knjige Slastno iz korenin, v kateri so zbrani sladki in slani recepti iz korenovk in gomoljnic.

1 min 1 s

03.12.2020

Javni prostor E05: Kako načrtujemo in bivamo vpliva na to, kako varno in zdravo živimo

O pomenu ohranjanja naravnih habitatov, ki se srečujejo z delovanjem mest, in o funkcijah, ki jih mesto potrebuje za zdravo življenje, razmišlja krajinska arhitektka Maja Simoneti.

8 min 15 s

30.11.2020

80 let Nika Grafenauerja

Včeraj se je končal spletni 37. Slovenski knjižni sejem, na katerem so obeležili tudi Jubilejnih 80 let Nika Grafenauerja, očeta Pedenjpeda, pesnika, esejista, literarnega zgodovinarja in prevajalca. Niko Grafenauer je akademik, Prešernov nagrajenec, dolgoletni urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga ter ustanovitelj, glavni urednik in direktor ugledne založbe Nova revija. Rojstni dan bo praznoval 5. decembra.

7 min 28 s

27.11.2020

Priporočilo: Brane Zorman

Brane Zorman je soustanovitelj Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti CONA in galerije za zvok, bioakustiko in umetnost Steklenik v rastlinjaku ljubljanskega Tivolija. Sodeluje s številnimi slovenskimi in mednarodnimi umetniki. Je tudi soustanovitelj Radia Cona, ki v občasnih, projektnih oddajanjih raziskuje in širi prostore radijske in radiofonske umetnosti.

2 min 49 s

26.11.2020

Javni prostor E04: Prostori med teatrom in urbano sredino

O razliki med ostalimi prostori, ki nas obdajajo in prostorom igre v teatru, bodo razmišljali arhitektka, gledališka režiserka in scenografka Meta Hočevar, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič ter Sebastijan Horvat, gledališki režiser.

8 min 44 s

Stran 1 od 86
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov