Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škodljive, skrite in legalne
V okviru uravnotežene prehrane za povprečno športno aktivnega človeka naj bi okoli 30 odstotkov predstavljale maščobe. Za moške to pomeni približno 60 gramov maščobe na dan, za ženske 10 gramov manj. A pomembno je tudi, kakšne maščobe zaužijemo. V splošnem v prehrani delimo maščobe na nasičene ali manj zaželene (ki jih najdemo v mesu, mlečnih izdelkih, svinjski masti, paštetah, zaseki) in na nenasičene ali dobre maščobe, ki so v večini rastlinskega izvora (olja, oreščki, semena, žita). Razlika med njimi je odvisna od vrste maščobnih kislin, ki so vezane na glicerol.
Nasičene maščobe dvigujejo nivo, t.i. slabega, holesterola, zvišujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, kapi ter nekaterih rakavih obolenj. Medtem ko na drugi strani, uživanje nenasičenih maščob znižuje raven slabega holesterola, stabilizira srčni ritem, pomirja vnetja in na sploh dobro deluje na organizem. A čeprav so nasičene maščobe zdravju bolj škodljive pa so boljše za uporabo pri termični obdelavi, torej pri visokih temperaturah, hkrati pa pri uporabi nasičenih maščob ne prihaja do tvorbe trans maščob, ki so med vsemi maščobami zdravju najbolj škodljive. Kje se trans maščobe nahajajo, kako jih prepoznamo in zakaj jih določeni proizvajalci težko spregledajo med svojimi sestavinami, v tokratni oddaji Veste, kaj jeste?
Škodljive, skrite in legalne
V okviru uravnotežene prehrane za povprečno športno aktivnega človeka naj bi okoli 30 odstotkov predstavljale maščobe. Za moške to pomeni približno 60 gramov maščobe na dan, za ženske 10 gramov manj. A pomembno je tudi, kakšne maščobe zaužijemo. V splošnem v prehrani delimo maščobe na nasičene ali manj zaželene (ki jih najdemo v mesu, mlečnih izdelkih, svinjski masti, paštetah, zaseki) in na nenasičene ali dobre maščobe, ki so v večini rastlinskega izvora (olja, oreščki, semena, žita). Razlika med njimi je odvisna od vrste maščobnih kislin, ki so vezane na glicerol.
Nasičene maščobe dvigujejo nivo, t.i. slabega, holesterola, zvišujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, kapi ter nekaterih rakavih obolenj. Medtem ko na drugi strani, uživanje nenasičenih maščob znižuje raven slabega holesterola, stabilizira srčni ritem, pomirja vnetja in na sploh dobro deluje na organizem. A čeprav so nasičene maščobe zdravju bolj škodljive pa so boljše za uporabo pri termični obdelavi, torej pri visokih temperaturah, hkrati pa pri uporabi nasičenih maščob ne prihaja do tvorbe trans maščob, ki so med vsemi maščobami zdravju najbolj škodljive. Kje se trans maščobe nahajajo, kako jih prepoznamo in zakaj jih določeni proizvajalci težko spregledajo med svojimi sestavinami, v tokratni oddaji Veste, kaj jeste?
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.
Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.
Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.
Neveljaven email naslov