Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Kljub temu, da v prehrani poznamo tudi dobre, nenasičene maščobe, se maščob na splošno drži slab sloves. Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se zato hitro znajde pred trgovinskimi policami z »light« (lahkimi) izdelki, ki naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a jih kljub temu zaradi okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih, razloži prof. dr. Irena Rogelj, predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti.
Maščoba daje polnost, okus, tako žametnost v ustih, teksturo naredi. Zato v določenih izdelkih – da so dobri, da jih ljudje radi kupujejo in uživajo – potem nadomeščamo maščobo lahko s kakšnimi škrobi, ogljikovimi hidrati in podobno.
Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost.
Če na embalaži opazite oznako 0,0 % maščob, to pomeni, da je bila maščoba v posebnih procesih predelave odstranjena s t.i. posnemalniki. Ob tem poudarimo, da so z 0,0 % maščobe lahko označeni izdelki v katerih je največ 0,05% maščobe. Dr. Irena Rogelj o tem, kaj moramo preveriti na deklaracijah nizkomaščobnih izdelkov:
… kaj je še poleg običajnih sestavin, ki so maščoba, beljakovine, laktoza. Če je dodano potem veliko škrobov, alginatov ali karkoli, potem so takšni izdelki pač iz prehranskega stališča nekoliko slabši kot brez tega. Po okusu bodo pa zelo dobri!
Mleko in mlečne izdelke naj bi uživali vsak dan. A ker je zmernost lepa čednost, dr. Rogelj pa dodaja, da je tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mleka in mlečnih izdelkov v prehrano razmišljati v okviru celostne prehrane.
Jemo tako kot nam odgovarja. Dobro pa je, da nekje v povprečju zaužijemo tri obroke mleka in mlečnih izdelkov (op.a.: na dan).
Majhno količino laktoze lahko prebavi vsakdo, saj ima človek v prebavnem traktu kilogram in pol bakterij, od katerih jih (po ocenah strokovnjakov) skoraj 40 odstotkov zelo dobro razgrajuje laktozo.
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Kljub temu, da v prehrani poznamo tudi dobre, nenasičene maščobe, se maščob na splošno drži slab sloves. Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se zato hitro znajde pred trgovinskimi policami z »light« (lahkimi) izdelki, ki naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a jih kljub temu zaradi okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih, razloži prof. dr. Irena Rogelj, predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti.
Maščoba daje polnost, okus, tako žametnost v ustih, teksturo naredi. Zato v določenih izdelkih – da so dobri, da jih ljudje radi kupujejo in uživajo – potem nadomeščamo maščobo lahko s kakšnimi škrobi, ogljikovimi hidrati in podobno.
Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost.
Če na embalaži opazite oznako 0,0 % maščob, to pomeni, da je bila maščoba v posebnih procesih predelave odstranjena s t.i. posnemalniki. Ob tem poudarimo, da so z 0,0 % maščobe lahko označeni izdelki v katerih je največ 0,05% maščobe. Dr. Irena Rogelj o tem, kaj moramo preveriti na deklaracijah nizkomaščobnih izdelkov:
… kaj je še poleg običajnih sestavin, ki so maščoba, beljakovine, laktoza. Če je dodano potem veliko škrobov, alginatov ali karkoli, potem so takšni izdelki pač iz prehranskega stališča nekoliko slabši kot brez tega. Po okusu bodo pa zelo dobri!
Mleko in mlečne izdelke naj bi uživali vsak dan. A ker je zmernost lepa čednost, dr. Rogelj pa dodaja, da je tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mleka in mlečnih izdelkov v prehrano razmišljati v okviru celostne prehrane.
Jemo tako kot nam odgovarja. Dobro pa je, da nekje v povprečju zaužijemo tri obroke mleka in mlečnih izdelkov (op.a.: na dan).
Majhno količino laktoze lahko prebavi vsakdo, saj ima človek v prebavnem traktu kilogram in pol bakterij, od katerih jih (po ocenah strokovnjakov) skoraj 40 odstotkov zelo dobro razgrajuje laktozo.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov