Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škodljiv je oksidiran holesterol, ki nastane pri dolgotrajni toplotni obdelavi živil in povečuje tveganje za razvoj ateroskleroze
Do nedavnega se je holesterola držal izjemno slab prizvok, danes pa ugotavljamo, da zgodba le ni tako črno-bela. Kako torej razumeti holesterol? Gre za zelo kompleksno molekulo, ki je v našem telesu in jo telo nujno potrebuje, saj je pomemben gradnik naših celic. Celičnim membranam uravnava fluidnost, iz njega v našem telesu nastajajo hormoni, še posebej spolna hormona estrogen in testosteron, tudi hormoni nadledvične žleze, iz njega se pod vplivom sončne svetlobe tvori vitamin D, nujen je tudi za tvorbo žolčnih kislin, ki so ključne za presnovo maščob. Zanimiv je podatek, da s prehrano v telo vnesemo le 22 odstotkov holesterola. Kar 78 odstotkov holesterola telo proizvede samo.
“Glede na to, da je sistem za uravnavanje holesterola pri zdravih ljudeh skrbno nadzorovan, lahko rečemo, da za naše zdravje ne bo nobene koristi, če izločimo iz prehrane živila (s tem bi znižali holesterol le za pet odstotkov), ki vsebujejo holesterol. Kvečjemu je lahko to slabo, saj so nizke ravni holesterola dolgoročno zelo škodljive.” – mag. Anja Pristavec, inž. prehrane
Mag. Anja Pristavec še svetuje, kako s hrano uravnavati raven holesterola:
Škodljiv je oksidiran holesterol, ki nastane pri dolgotrajni toplotni obdelavi živil in povečuje tveganje za razvoj ateroskleroze
Do nedavnega se je holesterola držal izjemno slab prizvok, danes pa ugotavljamo, da zgodba le ni tako črno-bela. Kako torej razumeti holesterol? Gre za zelo kompleksno molekulo, ki je v našem telesu in jo telo nujno potrebuje, saj je pomemben gradnik naših celic. Celičnim membranam uravnava fluidnost, iz njega v našem telesu nastajajo hormoni, še posebej spolna hormona estrogen in testosteron, tudi hormoni nadledvične žleze, iz njega se pod vplivom sončne svetlobe tvori vitamin D, nujen je tudi za tvorbo žolčnih kislin, ki so ključne za presnovo maščob. Zanimiv je podatek, da s prehrano v telo vnesemo le 22 odstotkov holesterola. Kar 78 odstotkov holesterola telo proizvede samo.
“Glede na to, da je sistem za uravnavanje holesterola pri zdravih ljudeh skrbno nadzorovan, lahko rečemo, da za naše zdravje ne bo nobene koristi, če izločimo iz prehrane živila (s tem bi znižali holesterol le za pet odstotkov), ki vsebujejo holesterol. Kvečjemu je lahko to slabo, saj so nizke ravni holesterola dolgoročno zelo škodljive.” – mag. Anja Pristavec, inž. prehrane
Mag. Anja Pristavec še svetuje, kako s hrano uravnavati raven holesterola:
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov