Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri pripravi mlečne formule se moramo striktno ravnati po navodilih proizvajalca, pravi dr. Evgen Benedik
Adaptirano mleko oziroma mlečna formula, kot tudi imenujemo to mleko, je nadomestek za materino mleko, kadar dojenček na primer odklanja dojenje, ali pa ko materi zmanjkuje mleka in si ga niti ne more izbrizgati. Klinični dietetik dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike UKC Ljubljana pojasnjuje, da materinega mleka ne more nadomestiti noben drug pripravek, zato adaptirano mleko ne more biti prva izbira:
“Mlečna formula poskuša posnemati sestavo materinega mleka, a je samo približek, ne more biti popolnoma enaka. Vsaka mati namreč tvori mleko, ki je specifično za potrebe njenega otroka.”
Osnova adaptiranega mleka je prilagojeno kravje mleko. Ko v proizvodnjo pride sterilno kravje mleko, mu odvzamejo vse sestavine – maščobo, beljakovine itd. Na koncu postopka znova dodajo te snovi zraven, le v takšnem razmerju, kot je v materinem mleku. “Zelo težko pa je reči, katera mlečna formula je najboljša. Na slovenskem in evropskem trgu imamo namreč v veljavi zelo strogo zakonodajo. Minimalni standardi so izjemno zelo visoki”, razlaga sogovornik in opozarja na nekatere pogoste napake pri pripravi:
“Vedno svetujem, da tisti, ki pripravlja mlečno formulo, ravna po navodilih proizvajalca, ki so vedno jasno napisana na embalaži mlečne formule. Pripravljene mlečne formule se ne sme pogrevati ali pripravljati za cel dan vnaprej, tudi če je shranjena v hladilniku. Vsak obrok mlečne formule je treba pripraviti sproti in otroka nahraniti takoj potem.”
Pozorni pa moramo biti tudi na higieno – na to, da se sproti pomiva posoda, v kateri se pripravlja mlečna formula, da se sproti umiva roke, stekleničko in cucelj. “Starši naj bodo pozorni tudi na datum uporabnosti, kar se morda sliši čudno, a vsako leto pride do takšnih primerov,” še dodaja dr. Benedik.
Pri pripravi mlečne formule se moramo striktno ravnati po navodilih proizvajalca, pravi dr. Evgen Benedik
Adaptirano mleko oziroma mlečna formula, kot tudi imenujemo to mleko, je nadomestek za materino mleko, kadar dojenček na primer odklanja dojenje, ali pa ko materi zmanjkuje mleka in si ga niti ne more izbrizgati. Klinični dietetik dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike UKC Ljubljana pojasnjuje, da materinega mleka ne more nadomestiti noben drug pripravek, zato adaptirano mleko ne more biti prva izbira:
“Mlečna formula poskuša posnemati sestavo materinega mleka, a je samo približek, ne more biti popolnoma enaka. Vsaka mati namreč tvori mleko, ki je specifično za potrebe njenega otroka.”
Osnova adaptiranega mleka je prilagojeno kravje mleko. Ko v proizvodnjo pride sterilno kravje mleko, mu odvzamejo vse sestavine – maščobo, beljakovine itd. Na koncu postopka znova dodajo te snovi zraven, le v takšnem razmerju, kot je v materinem mleku. “Zelo težko pa je reči, katera mlečna formula je najboljša. Na slovenskem in evropskem trgu imamo namreč v veljavi zelo strogo zakonodajo. Minimalni standardi so izjemno zelo visoki”, razlaga sogovornik in opozarja na nekatere pogoste napake pri pripravi:
“Vedno svetujem, da tisti, ki pripravlja mlečno formulo, ravna po navodilih proizvajalca, ki so vedno jasno napisana na embalaži mlečne formule. Pripravljene mlečne formule se ne sme pogrevati ali pripravljati za cel dan vnaprej, tudi če je shranjena v hladilniku. Vsak obrok mlečne formule je treba pripraviti sproti in otroka nahraniti takoj potem.”
Pozorni pa moramo biti tudi na higieno – na to, da se sproti pomiva posoda, v kateri se pripravlja mlečna formula, da se sproti umiva roke, stekleničko in cucelj. “Starši naj bodo pozorni tudi na datum uporabnosti, kar se morda sliši čudno, a vsako leto pride do takšnih primerov,” še dodaja dr. Benedik.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Neveljaven email naslov