Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Toplotna obdelava za šunko ni priporočljiva, sploh ne za takšno, ki vsebuje nitrite, saj se ob toplotni obdelavi nad 100 stopinj Celzija tvorijo kancerogeni nitrozamini
Če kanite pred velikonočnimi prazniki kupovati šunko, verjamem, da vas takšnih ne bo malo, preverite, ali morda ne kupujete mačka v žaklju, po možnosti z zasoljeno ceno. Prepričan sem namreč, da ne želite kupiti šunke, ki vsebuje 30 odstotkov umetno dodane vode, številne aditive in konservanse ter le 70 odstotkov mesa! Da, tudi takšne je najti na trgovskih policah, pri čemer cena ni kazalo njihove kakovosti. Kakšni izdelki so na voljo pri trgovcih in kako se med seboj razlikujejo, o tem v tokratni oddaji “Veste, kaj jeste?” v pogovoru z Anjo Zupan z ZPS, kjer so opravili tržni pregled 15 šunk v kosu.
Kako izbrati kakovostno šunko?
– Izberemo šunko, ki ima čim manj sestavin, po možnosti le meso in sol;
– Pozorni bodimo na hranilno tabelo. Šunka naj vsebuje vsaj 16 g beljakovin na 100 g izdelka ali več. Priporočljivo je več kot 20 g;
– Izdelek naj ima čim manj luknjic in minimalno izcejene tekočine v sami embalaži.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Toplotna obdelava za šunko ni priporočljiva, sploh ne za takšno, ki vsebuje nitrite, saj se ob toplotni obdelavi nad 100 stopinj Celzija tvorijo kancerogeni nitrozamini
Če kanite pred velikonočnimi prazniki kupovati šunko, verjamem, da vas takšnih ne bo malo, preverite, ali morda ne kupujete mačka v žaklju, po možnosti z zasoljeno ceno. Prepričan sem namreč, da ne želite kupiti šunke, ki vsebuje 30 odstotkov umetno dodane vode, številne aditive in konservanse ter le 70 odstotkov mesa! Da, tudi takšne je najti na trgovskih policah, pri čemer cena ni kazalo njihove kakovosti. Kakšni izdelki so na voljo pri trgovcih in kako se med seboj razlikujejo, o tem v tokratni oddaji “Veste, kaj jeste?” v pogovoru z Anjo Zupan z ZPS, kjer so opravili tržni pregled 15 šunk v kosu.
Kako izbrati kakovostno šunko?
– Izberemo šunko, ki ima čim manj sestavin, po možnosti le meso in sol;
– Pozorni bodimo na hranilno tabelo. Šunka naj vsebuje vsaj 16 g beljakovin na 100 g izdelka ali več. Priporočljivo je več kot 20 g;
– Izdelek naj ima čim manj luknjic in minimalno izcejene tekočine v sami embalaži.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov