Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Dieta z nizko vsebnostjo FODMAP se pri 75 odstotkih ljudi s SRČ po 4–6 tednih izkaže za uspešno
Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ) nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav, kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa za zdaj simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 odstotkov pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Prvotni prehranski nasveti za ljudi s sindromom razdražljivega črevesja so spremembe pri vnosu prehranske vlaknine in omejitev vnosa morebitnih sprožilcev simptomov, npr. kofein, alkohol in presežek maščobe, izboljšave simptomov po omenjenih spremembah pa so pogosto zanemarljive, pravi prehranski strokovnjak Jernej Ogrin in dodaja, da novejši poskusi, ki so do zdaj najbolj obetavni, sledijo dieti z nizko vsebnostjo FODMAP:
“FODMAP je kratica za fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole. Gre za osmotsko dejavne komponente (predvsem) rastlinskih živil, ki jih naše črevo v majhni meri absorbira, neabsorbirane ostanke pa fermentira naša mikrobiota. To lahko pri občutljivih posameznikih povzroča že zgoraj omenjene prebavne težave. Izločanje teh snovi iz prehrane posameznika s SRČ je zaradi omenjenih razlogov verjetno obetavno orodje za spopadanje s tem stanjem.”
Kje so torej FODMAP?
“V naravi se nahajajo predvsem kot gradniki celičnih sten, posledično pa tudi v živilih rastlinskega izvora, ki jih uživamo. Sadje, zelenjava, stročnice in žita so torej glavni viri FODMAP v naši prehrani. Različna živila seveda vsebujejo različne FODMAP v zelo variabilnih količinah.”
A ker začetno izločanje živil z visoko vsebnostjo FODMAP omeji izbor živil, ki so lahko del vsakodnevne prehrane posameznika, obstajajo določena tveganja, ki jih je treba upoštevati, opozarja Jernej Ogrin:
“Dieta najverjetneje ni primerna za ljudi s prenizko telesno maso ali s tveganjem za podhranjenost. Razlog je ravno omenjena omejitev določenih živil. Zaradi omejitve živil, ki sodijo v spekter zdrave prehrane, pa se je diete treba lotiti preudarno, najbolje ob posvetu zdravnika ali strokovnjaka za prehrano, da ne pride do pomanjkanja vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki so nujne za zdravje našega telesa.”
Vir: Spoznajprehrano.si
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Dieta z nizko vsebnostjo FODMAP se pri 75 odstotkih ljudi s SRČ po 4–6 tednih izkaže za uspešno
Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ) nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav, kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa za zdaj simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 odstotkov pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Prvotni prehranski nasveti za ljudi s sindromom razdražljivega črevesja so spremembe pri vnosu prehranske vlaknine in omejitev vnosa morebitnih sprožilcev simptomov, npr. kofein, alkohol in presežek maščobe, izboljšave simptomov po omenjenih spremembah pa so pogosto zanemarljive, pravi prehranski strokovnjak Jernej Ogrin in dodaja, da novejši poskusi, ki so do zdaj najbolj obetavni, sledijo dieti z nizko vsebnostjo FODMAP:
“FODMAP je kratica za fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole. Gre za osmotsko dejavne komponente (predvsem) rastlinskih živil, ki jih naše črevo v majhni meri absorbira, neabsorbirane ostanke pa fermentira naša mikrobiota. To lahko pri občutljivih posameznikih povzroča že zgoraj omenjene prebavne težave. Izločanje teh snovi iz prehrane posameznika s SRČ je zaradi omenjenih razlogov verjetno obetavno orodje za spopadanje s tem stanjem.”
Kje so torej FODMAP?
“V naravi se nahajajo predvsem kot gradniki celičnih sten, posledično pa tudi v živilih rastlinskega izvora, ki jih uživamo. Sadje, zelenjava, stročnice in žita so torej glavni viri FODMAP v naši prehrani. Različna živila seveda vsebujejo različne FODMAP v zelo variabilnih količinah.”
A ker začetno izločanje živil z visoko vsebnostjo FODMAP omeji izbor živil, ki so lahko del vsakodnevne prehrane posameznika, obstajajo določena tveganja, ki jih je treba upoštevati, opozarja Jernej Ogrin:
“Dieta najverjetneje ni primerna za ljudi s prenizko telesno maso ali s tveganjem za podhranjenost. Razlog je ravno omenjena omejitev določenih živil. Zaradi omejitve živil, ki sodijo v spekter zdrave prehrane, pa se je diete treba lotiti preudarno, najbolje ob posvetu zdravnika ali strokovnjaka za prehrano, da ne pride do pomanjkanja vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki so nujne za zdravje našega telesa.”
Vir: Spoznajprehrano.si
Prva epizoda Veste, kaj jeste? v radijskem arhivu je iz oktobra 2015. Takrat smo govorili o bučah in njihovi hranilni vrednosti. V naslednjih letih pa smo ob sredah zjutraj obdelali najrazličnejše teme, povezane z živili, načinom prehranjevanja in vsem, kar spada zraven.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Priboljški pri hišnih ljubljenčkih naj ne bi nadomestili zdravega obroka, vendar lastnike v dobro založenih trgovinah za male živali velikokrat preveč zanese.
Daša Korže, prehranska svetovalka za pse in mačke, tudi ustanoviteljica blagovne znamke Feedko, opisuje dve vrsti sveže oziroma doma pripravljene hrane za hišne ljubljenčke. Na eni strani je ta lahko del klinične diete za obolele živali, lahko pa gre preprosto za uravnotežene obroke za zdrave hišne ljubljenčke. Pri prvi vrsti izbire kot zvesti in skrbni lastniki skorajda nimamo, pri drugi pa je vse odvisno od naših preferenc in organiziranosti. Ravno pomanjkanje časa je eden najpogostejših pomislekov, da se lastniki ne odločajo za tak način prehranjevanja hišnih ljubljenčkov.
Mačke v prehrani potrebujejo največ beljakovin, potem maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov, rudninskih snovi in vodo. Razmerje med temi snovmi je drugačno kot pri človeku, saj so to skoraj izključno mesojede živali.
Prehrana psov mora biti primerna pasmi, starosti, fiziološkemu stanju, velikosti, vsebovati mora dovolj vitaminov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Psi kot hišni prijatelji in ne več kot volkovi izpred 17.000 let so torej vsejedi. Suha, polsuha, mokra, surova, kuhana, hladno stiskana – vse to je lahko popolna in uravnotežena hrana za psa, poudarja dr. vet. med. Marjan Kastelic. Luka Vrbančić iz Brežic je pasji lastnik zadnjih 20 let. V prvih letih, prizna, je delal napake. Pri izbiri pasje hrane je bil premalo pozoren na kakovost izbranih znamk.
V Sloveniji na leto izide okrog 4000 knjig. Od tega je kuharskih kakšnih 100, torej razmeroma malo, pove Valentina Novak, založnica, prevajalka in avtorica. Ustvarjanje kuharskih knjig namreč zahteva odgovornost, ker so te postale kulturne posrednice, ki niso več samo zapisi jedi oz. navodil, kako pripraviti neko jed, ampak ponujajo izkušnjo časa in trendov. Zato so v zadnjih desetletjih doživele tudi nekakšen vsebinski preporod.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Ličinke mokarjev iz družine hroščev so bogat vir beljakovin, primerne so za prehrano na primer eksotičnih živali, vse bolj pa so tudi v našem okolju prepoznane kot hrana za ljudi v obliki prigrizkov ali kot sestavina v različnih živilskih izdelkih (v moki ipd.). Ustanovitelj podjetja Organics Nutrients Bojan Kujavec iz Maribora, ki se ukvarja z organskimi gnojili za rastline, utegne biti pri nas eden pionirjev uporabe ličink v prehrani ljudi.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Pecivo, ki smo mu pri peki dodali maščobo, bo polnega okusa in sočno, pecivo brez olja pa se bo verjetno v prvi vrsti drobilo. Maščoba se pri peki sladkih izdelkov uporablja zaradi teksture, sočnosti in okusa. Vendar če je pri doziranju sladkorja jasno, da z njim ne gre pretiravati, tega pri maščobah še nismo povsem posvojili.
Rubriko Veste, kaj jeste? tokrat posvečamo kavi, natančneje kavi iz kavnih aparatov za domačo uporabo. Ponudniki aparatov sledijo povpraševanju, ki je iz leta v leto večje in tudi pri nas je zaznati trend porasta kavnih aparatov v gospodinjstvih, še posebej v zadnjih dveh letih, ko iz znanih razlogov do skodelice kave ni več tako lahko proti. Vsaj delno si lahko izkušnjo pitja kave domov prenesemo tudi z nakupom kavnega aparata. Te lahko razdelimo na tri osnovne skupine, pravi Črt Breskvar iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Časi, ko so bile na trgovskih policah na voljo le tri vrste kruha in so ga vse pekarne pekle po enakih receptih ter postopkih, so minili. Potrošniki imamo že vrsto let na izbiro več vrst kruha in pekovskih peciv z najrazličnejšimi dodatki, kot so olive, paprika, čebula in orehi. Ponudbe pa ne prilagajajo in širijo zgolj večji industrijski pekarski obrati, pač pa tudi manjše butične pekarne, ki so v zadnjih letih v vzponu. Ena od njih je tudi pekarna Osem v središču Ljubljane, ki je svoja vrata odprla pred skoraj natanko osmimi leti.
Katere morske dobrote – predvsem ribe – ponujajo v slovenskih ribarnicah, od kod so in kaj se največ proda? To je vprašanje, na katero tudi tokrat odgovarjamo s konkretnim primerom. Roberto Privileggio je sin Hrvatice in Slovenca, lastnika ribarnice Ribice s poslovalnicama v Kamniku in na osrednji ljubljanski tržnici. Živi v Kvarnerju, v Mošćenički Dragi, morske dobrote pa skoraj vsak dan pripelje k nam.
Z Andražem Lečnikom iz gostilničarsko-mesarske družine z Raven na Koroškem smo se navidezno postavili v vrsto pri mesarju in odgovorili na nekaj pogostih dilem, ki jih imamo pri kupovanju mesa.
V tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?« pozornost namenjamo posodi, natančneje kakovosti in ustreznosti različnih materialov za toplotno obdelavo živil pa tudi shranjevanje hrane. Pri nakupu nove posodo le redkokdo upošteva tudi njeno reaktivnost oziroma inertnost, pa čeprav lahko to vpliva tudi na hrano, ki jo pripravimo in celo na naše zdravje. Kateri materiali so torej najprimernejši za kuhanje, kateri za shranjevanje in kateri za čiščenje?
Ko uporabimo izraz zdrava prehrana, večina naredi miselni preskok na točno določena živila in načine prehranjevanja. Mario Sambolec, specializiran strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveze Slovenije, zato opozarja tudi na negativne posledice brezglavega in strogega sledenja vsesplošno prisotnim navodilom zdravega prehranjevanja, ki so lahko tako fizične, recimo kronično pomanjkanje energije, kot tudi psihološke.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Arhitektka Nina Vodopivec (idaa.si) pri načrtovanju kuhinje svetuje, naj se najprej opazujemo pri kuhanju. V bivalnem okolju gre namreč za kompleksen prostor, v katerem je najpomembnejša tudi praktičnost. Težave se lahko pokažejo, če pri načrtovanju pozabimo na delovno površino, delovni trikotnik, dovolj vtičnic itd.
Študentje predstavljajo pomemben, a pogosto precej spregledan del populacije, tudi z vidika zasledovanja zdravstvenih ciljev. Zato bi bilo treba v dneh, ko se govori predvsem o ukrepih za nemoten študij in odprte fakultete, dati poudarek tudi na njihovi prehrani. Prav to smo storili v tokratni rubriki Veste, kaj jeste, v kateri smo se vprašali, kako pestra, raznolika in zdrava je ponudba študentske prehrane pri nas.
Neveljaven email naslov