Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100. letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in pred-pripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Pomembne spremembe so se zgodile tudi glede uživanja žit in žitnih izdelkov, saj se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstrani večina koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi. V rubriki "Veste, kaj jeste?" zato ne moremo mimo dejstva, da smo včeraj obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o polnozrnatih žitih. Ob tem je Inštitut za nutricionistiko predstavil pobudo »Izbiram polnozrnato«, s katero želijo spodbuditi potrošnike k sprejemanju informiranih odločitev in pogostejšemu vključevanju polnozrnatih žit v prehrano.
Kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih je Inštitut za nutricionistiko predstavil pobudo »Izbiram polnozrnato«, s katero želijo spodbuditi potrošnike k pogostejšemu vključevanju polnozrnatih žit v prehrano. Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100. letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in pred-pripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Razpoložljivi podatki kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin (najmanj 30 g dnevno) varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi. S pobudo »Izbiram polnozrnato« želijo omogočiti prebivalcem, da bodo spoznali koristi uživanja polnozrnatih živil, ter jih spodbuditi k bolj informirani izbiri in pogostejšemu živanju polnozrnatih živil.
“Polnozrnata nepredelana semena žit so izgrajena iz otrobov, kalčka in notranjega dela žita – endosperma. Otrobi so trda zunanja večslojna semenska ovojnica. Vsebujejo veliko vlaknin, fenolnih spojin, so pomemben vir vitamina B2, B3, ter mineralov: železa, cinka, fosforja in magnezija.” dr. Pivk Kupirovič
Koristi uživanja polnozrnatih žit so jasne in dokazane, poudarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Polnozrnati kruh, polnozrnati žitni izdelki in kaše imajo precej višjo vsebnost vlaknin ter hranljivih snovi, kot jih imajo izdelki iz bele moke (npr. beli kruh in pecivo):
“Polnozrnata žita se priporoča za uživanje predvsem zaradi višje vsebnosti prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in s tem upočasni praznjenje želodca ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje časa siti. Za različne vrste prehranskih vlaknin je bilo potrjeno, da imajo vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola, da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku ter da imajo vlogo pri delovanju črevesja, saj uravnavajo prehajanje črevesne vsebine.”
Pri izbiri polnozrnatih živil moramo biti pozorni na deklaracijo. Namreč na deklaraciji se sestavine navajajo po vrstnem glede na njihovo vsebnost v živilu, zato je najboljše izbrati tista živila, pri katerih so polnozrnata žita navedena na začetku seznama sestavin. In še za primerjavo:
“Kruh s polnozrnato moko vsebuje 7,4 g prehranskih vlaknin na 100 g kruha, medtem ko bel kruh vsebuje 2,4 g prehranskih vlaknin na 100 g kruha.”
Pobudo ozaveščanja o polnozrnatih žitih Inštitut za nutricionistiko pričenja na mednarodni dan ozaveščanja o polnozrnatih žitih, nadaljevali pa bodo na tedenski ravni. V okviru nacionalnega portala prehrana.si bodo zato objavljali privlačne slikovne materiale in video vsebine s koristnimi informacijami o polnozrnatih izdelkih.
Sledite jim na Nacionalnem portalu www.prehrana.si in na družbenih omrežjih: #IzbiramPolnozrnato, #PolnozrnatiTorek, #Polnozrnato.
Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100. letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in pred-pripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Pomembne spremembe so se zgodile tudi glede uživanja žit in žitnih izdelkov, saj se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstrani večina koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi. V rubriki "Veste, kaj jeste?" zato ne moremo mimo dejstva, da smo včeraj obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o polnozrnatih žitih. Ob tem je Inštitut za nutricionistiko predstavil pobudo »Izbiram polnozrnato«, s katero želijo spodbuditi potrošnike k sprejemanju informiranih odločitev in pogostejšemu vključevanju polnozrnatih žit v prehrano.
Kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih je Inštitut za nutricionistiko predstavil pobudo »Izbiram polnozrnato«, s katero želijo spodbuditi potrošnike k pogostejšemu vključevanju polnozrnatih žit v prehrano. Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100. letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in pred-pripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Razpoložljivi podatki kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin (najmanj 30 g dnevno) varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi. S pobudo »Izbiram polnozrnato« želijo omogočiti prebivalcem, da bodo spoznali koristi uživanja polnozrnatih živil, ter jih spodbuditi k bolj informirani izbiri in pogostejšemu živanju polnozrnatih živil.
“Polnozrnata nepredelana semena žit so izgrajena iz otrobov, kalčka in notranjega dela žita – endosperma. Otrobi so trda zunanja večslojna semenska ovojnica. Vsebujejo veliko vlaknin, fenolnih spojin, so pomemben vir vitamina B2, B3, ter mineralov: železa, cinka, fosforja in magnezija.” dr. Pivk Kupirovič
Koristi uživanja polnozrnatih žit so jasne in dokazane, poudarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Polnozrnati kruh, polnozrnati žitni izdelki in kaše imajo precej višjo vsebnost vlaknin ter hranljivih snovi, kot jih imajo izdelki iz bele moke (npr. beli kruh in pecivo):
“Polnozrnata žita se priporoča za uživanje predvsem zaradi višje vsebnosti prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in s tem upočasni praznjenje želodca ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje časa siti. Za različne vrste prehranskih vlaknin je bilo potrjeno, da imajo vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola, da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku ter da imajo vlogo pri delovanju črevesja, saj uravnavajo prehajanje črevesne vsebine.”
Pri izbiri polnozrnatih živil moramo biti pozorni na deklaracijo. Namreč na deklaraciji se sestavine navajajo po vrstnem glede na njihovo vsebnost v živilu, zato je najboljše izbrati tista živila, pri katerih so polnozrnata žita navedena na začetku seznama sestavin. In še za primerjavo:
“Kruh s polnozrnato moko vsebuje 7,4 g prehranskih vlaknin na 100 g kruha, medtem ko bel kruh vsebuje 2,4 g prehranskih vlaknin na 100 g kruha.”
Pobudo ozaveščanja o polnozrnatih žitih Inštitut za nutricionistiko pričenja na mednarodni dan ozaveščanja o polnozrnatih žitih, nadaljevali pa bodo na tedenski ravni. V okviru nacionalnega portala prehrana.si bodo zato objavljali privlačne slikovne materiale in video vsebine s koristnimi informacijami o polnozrnatih izdelkih.
Sledite jim na Nacionalnem portalu www.prehrana.si in na družbenih omrežjih: #IzbiramPolnozrnato, #PolnozrnatiTorek, #Polnozrnato.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika – že od nekdaj – izhaja iz družinskega praznika – kolin.
Žabje krake kuharji redkeje kot včasih uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, še vedno pa jih v nekaterih restavracijah dobimo v pečeni ali ocvrti obliki.
12 poletnih nedelj na Prvem pridno polnimo z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskujemo turistično manj poznane točke. NaPOTki je beseda, ki jo morate poiskati, ko pridete na našo spletno stran radioprvi.si. V reportažah se ustvarjalci seveda ne bomo izognili kulinariki določenega območja – nasprotno. Kulinarika neke regije je gotovo nekaj, kar sooblikuje izkušnjo z nekega območja. Zato bomo v naslednjih tednih tudi rubriko Veste, kaj jeste? ob sredah posvetili eni, dvema ali več kulinaričnim značilnostim posameznih regij. Tokrat je bila Tina Lamovšek v Obalno-kraški regiji in se med drugim pogovarjala z dvema zanimivima domačinoma iz Črnega Kala. Njuno kulinarično izkušnjo s tega območja je zbrala Nataša Rašl.
V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. V okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost, je Inštitut za nutricionistiko pripravil raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Že do zdaj se je pokazalo nekaj zanimivosti. Imamo recimo podatek, koliko odstotkov gospodinjstev je v preteklih tednih doma peklo kruh.
Nataša Rašl je tokrat na pogovor za rubriko Veste, kaj jeste? povabila Katjo Rebolj, ki je nedavno kot nabiralka in mentorica nastopila v oddaji televizijske mreže Netflix z naslovom “Restavracije na robu,” ki je bila posvečena Sloveniji. Tam je dokazala, da se lahko za obogatitev solate, juhe ali recimo rižote, sprehodimo do bližnjega travnika ali gozda. Tam naberemo številne užitne cvetove rastlin in z njimi jedem dodamo vitamine in antioksidante ter seveda okuse in drugačen, poseben videz.
Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj tudi pomagamo.
Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.
Vitamin B12 je eden od ključnih vitaminov v našem telesu in je v nečem poseben. V zelenjavi in sadju ter stročnicah ga ne boste našli.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Redkokateri vitamin ima toliko različnih imen: vitamin B7, biotin, vitamin H, lepotni vitamin itd. Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz lekarne Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Goricia poudarja, da večina z raznoliko in uravnoteženo prehrano doseže zadosten dnevni vnos tega vitamina, torej je pomanjkanje redko.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V laičnih krogih poimenovan vitamin B5, strokovno tako imenovana pantotenska kislina je bila tokratna rdeča nit rubrike Veste, kaj jeste? na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa.
Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem.
Najboljši viri vitamina C so sadje in zelenjava ter iz njiju izdelani sokovi. Veliko vitamina C vsebujejo acerola oz. divja češnja, šipek, jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, črni ribez, kosmulje, koromač in citrusi. Količinsko so v našem geografskem prostoru za oskrbo pomembni tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rdeče in belo zelje, špinača in paradižnik. Živila, bogata z vitaminom C, prispevajo k ohranjanju normalnega delovanja imunskega in živčnega sistema, nastajanju kolagena, normalni psihološki funkciji, zaščiti celic pred oksidativnim stresom in zmanjšanju utrujenosti.
Če ste se rodili po letu 1987, potem je bil ta vitamin prvo v narekovajih zdravilo, ki ste ga dobili v življenju. Do šest ur po rojstvu ste prejeli injekcijo s tem vitaminom. Pred uvedbo tega preventivnega postopka je namreč približno vsak stoti novorojenček utrpel neke vrste krvavitev.
Neveljaven email naslov