Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Vitamin B3 je pomemben za normalno presnovo in nastanek različnih spojin oziroma njihovo odstranitev iz telesa
Z izrazom “vitamin B3” pravzaprav označujemo molekulo niacin; ta zajema več spojin, med katerimi se v hrani najpogosteje nahajata nikotinamid in nikotinska kislina, pojasnjuje izredna profesorica na Fakulteti za farmacijo Anamarija Zega.
Niacin ima dokazano vlogo pri sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju, ohranjanju zdravih sluznic in kože ter pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.
Odrasel človek za normalno delovanje v povprečju potrebuje 16 mg niacina dnevno. Dovolj niacina zaužijemo že z raznoliko in uravnoteženo prehrano.
Najbogatejši vir niacina so jetra, piščanec, nekatere ribe, precej niacina je v hrani rastlinskega izvora, npr. v otrobih, sončničnih semenih in pšeničnih kalčkih.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Vitamin B3 je pomemben za normalno presnovo in nastanek različnih spojin oziroma njihovo odstranitev iz telesa
Z izrazom “vitamin B3” pravzaprav označujemo molekulo niacin; ta zajema več spojin, med katerimi se v hrani najpogosteje nahajata nikotinamid in nikotinska kislina, pojasnjuje izredna profesorica na Fakulteti za farmacijo Anamarija Zega.
Niacin ima dokazano vlogo pri sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju, ohranjanju zdravih sluznic in kože ter pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.
Odrasel človek za normalno delovanje v povprečju potrebuje 16 mg niacina dnevno. Dovolj niacina zaužijemo že z raznoliko in uravnoteženo prehrano.
Najbogatejši vir niacina so jetra, piščanec, nekatere ribe, precej niacina je v hrani rastlinskega izvora, npr. v otrobih, sončničnih semenih in pšeničnih kalčkih.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov