Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V laičnih krogih poimenovan vitamin B5, strokovno tako imenovana pantotenska kislina je bila tokratna rdeča nit rubrike Veste, kaj jeste? na Prvem.
Pantotenska kislina ima širok seznam nalog (ponovitev)
Zadostna preskrba z vitamini pomaga pri številnih nalogah v telesu. Pantotenska kislina, ki je del skupine ali kompleksa vitamina B, laično ji rečemo tudi vitamin B5, ima prstne vmes pri številnih presnovnih funkcijah. Dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. iz zasebnega farmacevtskega podjetja ob tem dodaja, da ima naš organizem še eno pomembno funkcijo, in sicer tako imenovan "samoohranjevalni mehanizem", kar pomeni, da vse s hrano vnešene pantotenske kisline ne izločimo, ampak jo lahko naše telo večkrat uporabi.
"Najbolj bogat vir pantotenske kisline so goveja ali telečja jetra, postrvi in druge ribe, jajca, piščanjčje in drugo meso, avokado, ki je zelo bogat s tem vitaminom, tudi sončnična semena, lešniki, soja, fižol, polnozrnata živila in tako naprej."
Pantotenska kislina prispeva k sproščanju energije pri presnovi, ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov ter prispeva k umskim zmogljivostim. Pomanjkanja tega tako razširjenega vitamina vsaj v našem okolju skorajda ni. Izredni dogodki iz preteklosti pa so nas naučili, kaj se zgodi, če ga ne zaužijemo dovolj. Tako so pri podhranjenih ujetnikih v 2. svetovni vojni z velikimi odmerki kalcijevega pantotenata, ki je sol pantotenske kisline, pomagali zoper "sindrom pekočih stopal".
V laičnih krogih poimenovan vitamin B5, strokovno tako imenovana pantotenska kislina je bila tokratna rdeča nit rubrike Veste, kaj jeste? na Prvem.
Pantotenska kislina ima širok seznam nalog (ponovitev)
Zadostna preskrba z vitamini pomaga pri številnih nalogah v telesu. Pantotenska kislina, ki je del skupine ali kompleksa vitamina B, laično ji rečemo tudi vitamin B5, ima prstne vmes pri številnih presnovnih funkcijah. Dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. iz zasebnega farmacevtskega podjetja ob tem dodaja, da ima naš organizem še eno pomembno funkcijo, in sicer tako imenovan "samoohranjevalni mehanizem", kar pomeni, da vse s hrano vnešene pantotenske kisline ne izločimo, ampak jo lahko naše telo večkrat uporabi.
"Najbolj bogat vir pantotenske kisline so goveja ali telečja jetra, postrvi in druge ribe, jajca, piščanjčje in drugo meso, avokado, ki je zelo bogat s tem vitaminom, tudi sončnična semena, lešniki, soja, fižol, polnozrnata živila in tako naprej."
Pantotenska kislina prispeva k sproščanju energije pri presnovi, ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov ter prispeva k umskim zmogljivostim. Pomanjkanja tega tako razširjenega vitamina vsaj v našem okolju skorajda ni. Izredni dogodki iz preteklosti pa so nas naučili, kaj se zgodi, če ga ne zaužijemo dovolj. Tako so pri podhranjenih ujetnikih v 2. svetovni vojni z velikimi odmerki kalcijevega pantotenata, ki je sol pantotenske kisline, pomagali zoper "sindrom pekočih stopal".
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov