Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Odkrivamo kulinariko jugovzhodne statistične regije
Skladno z velikostjo jugovzhodne statistične regije je razgibana in raznolika tudi njena kulinarika. Belokranjska kulinarika je taka kot pokrajina sama – preprosta, prijetna, okusna, pripoveduje Bernarda Kump, promotorka belokranjske dediščine. Sestavljena je iz osnovnih sestavin, ki so jih imeli včasih na kmetijah – od mesa jagenjčki, prašiči, kokoši, piščanci. Veliko je tudi ajde in kolerabe, ko govorimo o jedeh, pa ena še posebej izstopa – belokranjska pogača.
Gre za preprosto jed, kruh dobrodošlice, s katerim pogostimo našega obiskovalca, ko vstopi v našo hišo, s koščkom toplega kruha. To je gesta gostoljubja, spomni nas na najlepše trenutke otroštva, ko je dišalo po kruhu in takšna je ta naša pogača.
Od bolj prepoznavnih jedi Bernarda Kump izpostavlja še belokranjske potice oziroma povitice, žitno klobaso s kolerabo in belokranjske žlinkrofe. Približno 40 kilometrov bolj severno pa v društvu podeželskih žena Mirna Peč pripravljajo prav posebne, mirnopeške štruklje, na katere je predsednica društva Jelka Krivec še posebej ponosna.
Mirnopeški štruklji so narejeni iz vlečenega testa, nadev je pa pregreta smetana, cvrtje, ocvirki in mogoče še kakšen košček skute. Jaz še vedno delam na tradicionalen način, testo delam sama, sestavine so domače, od domačih kolin in kur.
Društvo podeželskih žena Mirna Peč je letos v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije pripravilo že 4. državno ocenjevanje in razstavo štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa, ocenjevali pa so kar 90 štrukljev.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Odkrivamo kulinariko jugovzhodne statistične regije
Skladno z velikostjo jugovzhodne statistične regije je razgibana in raznolika tudi njena kulinarika. Belokranjska kulinarika je taka kot pokrajina sama – preprosta, prijetna, okusna, pripoveduje Bernarda Kump, promotorka belokranjske dediščine. Sestavljena je iz osnovnih sestavin, ki so jih imeli včasih na kmetijah – od mesa jagenjčki, prašiči, kokoši, piščanci. Veliko je tudi ajde in kolerabe, ko govorimo o jedeh, pa ena še posebej izstopa – belokranjska pogača.
Gre za preprosto jed, kruh dobrodošlice, s katerim pogostimo našega obiskovalca, ko vstopi v našo hišo, s koščkom toplega kruha. To je gesta gostoljubja, spomni nas na najlepše trenutke otroštva, ko je dišalo po kruhu in takšna je ta naša pogača.
Od bolj prepoznavnih jedi Bernarda Kump izpostavlja še belokranjske potice oziroma povitice, žitno klobaso s kolerabo in belokranjske žlinkrofe. Približno 40 kilometrov bolj severno pa v društvu podeželskih žena Mirna Peč pripravljajo prav posebne, mirnopeške štruklje, na katere je predsednica društva Jelka Krivec še posebej ponosna.
Mirnopeški štruklji so narejeni iz vlečenega testa, nadev je pa pregreta smetana, cvrtje, ocvirki in mogoče še kakšen košček skute. Jaz še vedno delam na tradicionalen način, testo delam sama, sestavine so domače, od domačih kolin in kur.
Društvo podeželskih žena Mirna Peč je letos v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije pripravilo že 4. državno ocenjevanje in razstavo štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa, ocenjevali pa so kar 90 štrukljev.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov