Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Evropski potrošniki trajnostno prehrano povezujejo z lokalno pridelano hrano, majhnim vplivom na okolje in omejevanjem uporabe pesticidov
Zveza potrošnikov Slovenije je v okviru Evropske potrošniške organizacije med slovenskimi potrošniki izvedla anketo o potrošniških odločitvah glede trajnostne potrošnje hrane. Raziskava, pri kateri je sodelovalo 12 potrošniških organizacij iz 11 držav članic, je med drugim pokazala, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih bo treba temeljito spremeniti. Razveseljiv je podatek, da več kot 70 odstotkov anketirancev namenja pri izbiri hrane vsaj nekaj ali veliko pozornosti vplivu na okolje, pravi Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Če pa izbiro hrane primerjamo z našim bivalnim okoljem ali pa vožnjo z avtomobilom, pa potrošniki menijo, da ima hrana manjši vpliv na okolje, kar pa absolutno ni res – največji vpliv na okolje ima pridelava, predelava in naš izbor živil za prehranjevanje – torej tisto, kar kupimo.
Skoraj polovica sodelujočih v raziskavi pojem "trajnostna prehrana" povezuje z lokalno pridelano hrano in pozna prednosti takšne prehrane. Kaj jih torej ovira, da po takšni hrani ne posegajo pogosteje?
Potrošniki so prepričani, da je trajnostno pridobljena hrana dražja, vendar je to zelo vprašljivo, saj denimo iz kilograma stročnic dobimo štiri kilograme živila in od tega pojem 150 gramov, zraven še malo zelenjave in tak obrok stane skoraj desetkrat manj kot pa 150-gramski goveji zrezek
Veliko lahko naredimo že s tem, da načrtujemo nakupe, da ne kupujemo preveč in da se informiramo o pravilnem načinu shranjevanja. Več informacij o raziskavi najdete na tej povezavi
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Evropski potrošniki trajnostno prehrano povezujejo z lokalno pridelano hrano, majhnim vplivom na okolje in omejevanjem uporabe pesticidov
Zveza potrošnikov Slovenije je v okviru Evropske potrošniške organizacije med slovenskimi potrošniki izvedla anketo o potrošniških odločitvah glede trajnostne potrošnje hrane. Raziskava, pri kateri je sodelovalo 12 potrošniških organizacij iz 11 držav članic, je med drugim pokazala, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih bo treba temeljito spremeniti. Razveseljiv je podatek, da več kot 70 odstotkov anketirancev namenja pri izbiri hrane vsaj nekaj ali veliko pozornosti vplivu na okolje, pravi Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Če pa izbiro hrane primerjamo z našim bivalnim okoljem ali pa vožnjo z avtomobilom, pa potrošniki menijo, da ima hrana manjši vpliv na okolje, kar pa absolutno ni res – največji vpliv na okolje ima pridelava, predelava in naš izbor živil za prehranjevanje – torej tisto, kar kupimo.
Skoraj polovica sodelujočih v raziskavi pojem "trajnostna prehrana" povezuje z lokalno pridelano hrano in pozna prednosti takšne prehrane. Kaj jih torej ovira, da po takšni hrani ne posegajo pogosteje?
Potrošniki so prepričani, da je trajnostno pridobljena hrana dražja, vendar je to zelo vprašljivo, saj denimo iz kilograma stročnic dobimo štiri kilograme živila in od tega pojem 150 gramov, zraven še malo zelenjave in tak obrok stane skoraj desetkrat manj kot pa 150-gramski goveji zrezek
Veliko lahko naredimo že s tem, da načrtujemo nakupe, da ne kupujemo preveč in da se informiramo o pravilnem načinu shranjevanja. Več informacij o raziskavi najdete na tej povezavi
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Neveljaven email naslov