Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.
Proizvodnja vzgojenega mesa je v zadnjih letih močno napredovala, končno besedo pa bodo imeli potrošniki
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger. Postopek pridobivanja takšnega mesa opisuje profesorica doktorica Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Takšno meso se dobesedno vzgoji, in sicer tako, da se iz mišic živali z majhno biopsijo odvzame matične celice, potem pa se te celice v gojiščih diferencirajo v mišična vlakna in razmnožujejo. Gre za obliko mesa, kjer ni posegov v živali.
Leta 2013 je cena omenjenega vzgojenega govejega mesa za hamburger znašala četrt milijona evrov, po zdajšnjih napovedih pa bi lahko cena za podobno količino mesa v prihodnjih nekaj letih padla na okrog 10 evrov. Glavna težava tiči drugje – kako proizvodnjo gojenega mesa spraviti na industrijsko raven in kako v nakup prepričati potrošnike.
Vzgojeno meso je lahko po sestavi, če gledamo beljakovine in hranila, teoretično tudi identično pravemu mesu; sem pa prepričana, da okus pa ne bo nikdar identičen, saj so razlike tudi med mesom živali, ki so bile gojene v naravi ali pa na kmetijah, tako da se po okusu tega ne bo dalo primerjati.
Stanko Valpatič, kmetovalec, proizvajalec ekološko-veganske hrane in tudi predsednik Društva za osvoboditev živali meni, da tudi vzgojeno meso ne bo rešilo problema pretirane porabe mesa.
Pod vprašajem je tudi proizvodni proces takšnega mesa. Jaz kot proizvajalec hrane moram na deklaraciji natančno navesti glavne sestavine do zadnje začimbe. Vprašanje je, ali bomo potrošniki res vedeli, kaj vse je v tem umetnem mesu in kaj vse je tu morda še zraven.
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.
Proizvodnja vzgojenega mesa je v zadnjih letih močno napredovala, končno besedo pa bodo imeli potrošniki
Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger. Postopek pridobivanja takšnega mesa opisuje profesorica doktorica Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Takšno meso se dobesedno vzgoji, in sicer tako, da se iz mišic živali z majhno biopsijo odvzame matične celice, potem pa se te celice v gojiščih diferencirajo v mišična vlakna in razmnožujejo. Gre za obliko mesa, kjer ni posegov v živali.
Leta 2013 je cena omenjenega vzgojenega govejega mesa za hamburger znašala četrt milijona evrov, po zdajšnjih napovedih pa bi lahko cena za podobno količino mesa v prihodnjih nekaj letih padla na okrog 10 evrov. Glavna težava tiči drugje – kako proizvodnjo gojenega mesa spraviti na industrijsko raven in kako v nakup prepričati potrošnike.
Vzgojeno meso je lahko po sestavi, če gledamo beljakovine in hranila, teoretično tudi identično pravemu mesu; sem pa prepričana, da okus pa ne bo nikdar identičen, saj so razlike tudi med mesom živali, ki so bile gojene v naravi ali pa na kmetijah, tako da se po okusu tega ne bo dalo primerjati.
Stanko Valpatič, kmetovalec, proizvajalec ekološko-veganske hrane in tudi predsednik Društva za osvoboditev živali meni, da tudi vzgojeno meso ne bo rešilo problema pretirane porabe mesa.
Pod vprašajem je tudi proizvodni proces takšnega mesa. Jaz kot proizvajalec hrane moram na deklaraciji natančno navesti glavne sestavine do zadnje začimbe. Vprašanje je, ali bomo potrošniki res vedeli, kaj vse je v tem umetnem mesu in kaj vse je tu morda še zraven.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov