Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Veste, kaj jeste? smo do danes obdelali že 11 mineralov, ki so v našem telesu in jih moramo dobiti s hrano. Vsi so pomembni, nekateri pa celo esencialni, torej nujni za naše delovanje. Pri kromu so strokovna mnenja deljena. Tako zasledimo tudi številne dvome o resnični pomembnejši učinkovitosti minerala za telo. O dveh zdravstvenih trditvah sicer dvoma ni.
Tokrat o relativno skromno raziskanem mineralu
Krom je element, ki je pogost v zemeljski skorji, sicer pa je v naravi prisoten v različnih oksidacijskih stanjih, pove izr. prof. dr. Tomaž Vovk, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Za človeka je to relativno nepoznan mineral oziroma še ne tako raziskan kot nekateri drugi.
"Krom je tak zapleten mineral, v smislu, da so mnenja o njegovi aktivnosti oz. esencialnosti deljena."
Evropska unija je z uredbo sicer potrdila uporabo dveh zdravstvenih trditev: krom ima vlogo pri presnovi makrohranil in prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi. Zaužiti ga moramo relativno malo, zato tudi posledic hudega pomanjkanja tega minerala pri nas skorajda ne poznamo.
"Prisoten je v mesu in mesnih izdelkih, z njim je bogato goveje meso, pa tudi perutnina in ribe, po drugi strani so s kromom bogate žitarice, najdemo ga tudi v mlečnih izdelkih ter sadju in zelenjavi, posebej bogati naj bi bili listi čajevca, kakav in suhe marelice."
V Veste, kaj jeste? smo do danes obdelali že 11 mineralov, ki so v našem telesu in jih moramo dobiti s hrano. Vsi so pomembni, nekateri pa celo esencialni, torej nujni za naše delovanje. Pri kromu so strokovna mnenja deljena. Tako zasledimo tudi številne dvome o resnični pomembnejši učinkovitosti minerala za telo. O dveh zdravstvenih trditvah sicer dvoma ni.
Tokrat o relativno skromno raziskanem mineralu
Krom je element, ki je pogost v zemeljski skorji, sicer pa je v naravi prisoten v različnih oksidacijskih stanjih, pove izr. prof. dr. Tomaž Vovk, mag. farm. iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Za človeka je to relativno nepoznan mineral oziroma še ne tako raziskan kot nekateri drugi.
"Krom je tak zapleten mineral, v smislu, da so mnenja o njegovi aktivnosti oz. esencialnosti deljena."
Evropska unija je z uredbo sicer potrdila uporabo dveh zdravstvenih trditev: krom ima vlogo pri presnovi makrohranil in prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi. Zaužiti ga moramo relativno malo, zato tudi posledic hudega pomanjkanja tega minerala pri nas skorajda ne poznamo.
"Prisoten je v mesu in mesnih izdelkih, z njim je bogato goveje meso, pa tudi perutnina in ribe, po drugi strani so s kromom bogate žitarice, najdemo ga tudi v mlečnih izdelkih ter sadju in zelenjavi, posebej bogati naj bi bili listi čajevca, kakav in suhe marelice."
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov