Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Za lažje načrtovanje prehrane, predvsem razmerja živil in tudi posameznih porcij, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svetuje tudi v svetu uveljavljen pristop, tako imenovano metodo zdravega krožnika.
Oblikovanje razmerja živil in določitev velikosti porcij je pomembna veščina
Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Za lažje načrtovanje prehrane, predvsem razmerja živil in tudi posameznih porcij, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svetuje tudi v svetu uveljavljen pristop: t. i. metodo zdravega krožnika.
"Težava naše prehrane so neustrezna razmerja, prevelike porcije recimo škrobnih živil. Pomembne pa so vse skupine živil, tudi zelenjava in sadje, žita in žitni izdelki ter beljakovinska živila (meso, ribe, jajca, stročnice, mleko in mlečni izdelki)."
Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Za lažje načrtovanje prehrane, predvsem razmerja živil in tudi posameznih porcij, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svetuje tudi v svetu uveljavljen pristop, tako imenovano metodo zdravega krožnika.
Oblikovanje razmerja živil in določitev velikosti porcij je pomembna veščina
Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Za lažje načrtovanje prehrane, predvsem razmerja živil in tudi posameznih porcij, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svetuje tudi v svetu uveljavljen pristop: t. i. metodo zdravega krožnika.
"Težava naše prehrane so neustrezna razmerja, prevelike porcije recimo škrobnih živil. Pomembne pa so vse skupine živil, tudi zelenjava in sadje, žita in žitni izdelki ter beljakovinska živila (meso, ribe, jajca, stročnice, mleko in mlečni izdelki)."
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov