Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

80 % Slovencev pozimi trpi zaradi pomanjkanja vitamina D

28.04.2021

Pozimi bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo.

Raziskava Inštituta za nutricionistiko o preskrbljenosti prebivalstva z vitaminom D in prehranskih dopolnilih

Vitamin D se sintetizira pod vplivom UVB-žarkov v naši koži, za kar je potrebna zadostna izpostavljenost sončnim žarkom in to se pri nas izpolni poleti. Pozimi pa te biosinteze tako rekoč ni, zato bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo, pravi profesor Igor Pravst.

Med podaljšano zimo, med novembrom in aprilom, kar 80 odstotkov prebivalcev Slovenije trpi za pomanjkanjem, približno 40 odstotkov pa za hudim pomanjkanjem vitamina D, optimalne koncentracije pa ne najdemo skoraj pri nikomer. Poleti so rezultati nekoliko boljši, približno deset odstotkov ljudi je imelo hudo pomanjkanje, večina prebivalcev pa tudi poleti ni dosegla optimalnih koncentracij.

V raziskavi so preverili tudi kakovost prehranskih dopolnil na tržišču; izdelkov z vitaminom D je veliko, samo anketiranci so poročali o več kot 90 različnih prehranskih dopolnilih v obliki kapsul, pršil, kapljic in tablet. Raziskovalci so zato izluščili in analizirali 24 najpogosteje uporabljenih izdelkov.

Z analizo v akreditiranem laboratoriju smo preučili, ali je bila vsebnost vitamina D v teh izdelkih v intervalu od  80 do 150 odstotkov deklarirane vsebnosti proizvajalca. Od 24 vzorcev, ki so bili analizirani, smo našli le dva, ki nista ustrezala temu intervalu, in sicer je eden vseboval le 36 odstotkov obljubljene količine vitamina D, drugi pa precej več, 206 odstotkov. O rezultatih smo obvestili inšpekcijske organe, pri neskladnih izdelkih pa tudi dobavitelje, po naših informacijah so bili neskladni izelki umaknjeni s tržišča.


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

80 % Slovencev pozimi trpi zaradi pomanjkanja vitamina D

28.04.2021

Pozimi bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo.

Raziskava Inštituta za nutricionistiko o preskrbljenosti prebivalstva z vitaminom D in prehranskih dopolnilih

Vitamin D se sintetizira pod vplivom UVB-žarkov v naši koži, za kar je potrebna zadostna izpostavljenost sončnim žarkom in to se pri nas izpolni poleti. Pozimi pa te biosinteze tako rekoč ni, zato bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo, pravi profesor Igor Pravst.

Med podaljšano zimo, med novembrom in aprilom, kar 80 odstotkov prebivalcev Slovenije trpi za pomanjkanjem, približno 40 odstotkov pa za hudim pomanjkanjem vitamina D, optimalne koncentracije pa ne najdemo skoraj pri nikomer. Poleti so rezultati nekoliko boljši, približno deset odstotkov ljudi je imelo hudo pomanjkanje, večina prebivalcev pa tudi poleti ni dosegla optimalnih koncentracij.

V raziskavi so preverili tudi kakovost prehranskih dopolnil na tržišču; izdelkov z vitaminom D je veliko, samo anketiranci so poročali o več kot 90 različnih prehranskih dopolnilih v obliki kapsul, pršil, kapljic in tablet. Raziskovalci so zato izluščili in analizirali 24 najpogosteje uporabljenih izdelkov.

Z analizo v akreditiranem laboratoriju smo preučili, ali je bila vsebnost vitamina D v teh izdelkih v intervalu od  80 do 150 odstotkov deklarirane vsebnosti proizvajalca. Od 24 vzorcev, ki so bili analizirani, smo našli le dva, ki nista ustrezala temu intervalu, in sicer je eden vseboval le 36 odstotkov obljubljene količine vitamina D, drugi pa precej več, 206 odstotkov. O rezultatih smo obvestili inšpekcijske organe, pri neskladnih izdelkih pa tudi dobavitelje, po naših informacijah so bili neskladni izelki umaknjeni s tržišča.


18.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


11.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


26.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.10.2016

Predpripravljene omake

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


12.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.09.2016

Veste, kaj jeste?: Ribe

Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.


Stran 14 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov