Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Andražem Lečnikom iz gostilničarsko-mesarske družine z Raven na Koroškem smo se navidezno postavili v vrsto pri mesarju in odgovorili na nekaj pogostih dilem, ki jih imamo pri kupovanju mesa.
Prebivalec Slovenije je lani porabil približno 88 kilogramov mesa
Stopnja samooskrbe z mesom pri nas je visoka, okrog 84-odstotna. Najbolj samooskrbni smo pri perutninskem in govejem mesu, manjka svinjine, pri kateri smo še pred nekaj leti pridelali samo 38 odstotkov. Prebivalec Slovenije je v lani sicer skupno porabil približno 88 kg mesa. Z Andražem Lečnikom iz gostilničarsko-mesarske družine z Raven na Koroškem smo se navidezno postavili v vrsto pri mesarju in odgovorili na nekaj pogostih dilem, ki jih imamo pri kupovanju mesa.
"Najslabše se prodaja kakšna drobovina, ki je sicer najbolj poceni. Na neke jedi iz naše dolgoletne tradicije smo namreč pozabili. To so kosi, ki so jih prej kmetje vedno porabili, mesarji pa jih morajo zdaj včasih tudi zavreči, ker jih nihče ne kupi. To so bikovi prašniki, možgani, ledvice, pljuča ... Torej manj cenjeni deli mesa."
Z Andražem Lečnikom iz gostilničarsko-mesarske družine z Raven na Koroškem smo se navidezno postavili v vrsto pri mesarju in odgovorili na nekaj pogostih dilem, ki jih imamo pri kupovanju mesa.
Prebivalec Slovenije je lani porabil približno 88 kilogramov mesa
Stopnja samooskrbe z mesom pri nas je visoka, okrog 84-odstotna. Najbolj samooskrbni smo pri perutninskem in govejem mesu, manjka svinjine, pri kateri smo še pred nekaj leti pridelali samo 38 odstotkov. Prebivalec Slovenije je v lani sicer skupno porabil približno 88 kg mesa. Z Andražem Lečnikom iz gostilničarsko-mesarske družine z Raven na Koroškem smo se navidezno postavili v vrsto pri mesarju in odgovorili na nekaj pogostih dilem, ki jih imamo pri kupovanju mesa.
"Najslabše se prodaja kakšna drobovina, ki je sicer najbolj poceni. Na neke jedi iz naše dolgoletne tradicije smo namreč pozabili. To so kosi, ki so jih prej kmetje vedno porabili, mesarji pa jih morajo zdaj včasih tudi zavreči, ker jih nihče ne kupi. To so bikovi prašniki, možgani, ledvice, pljuča ... Torej manj cenjeni deli mesa."
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov