Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
S Kysio Hekster, novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS, o stanju novinarstva v njihovi državi
Kysia Hekster za nizozemsko javno radiotelevizijo dela že več kot 20 let: začela je kot radijka, prestopila na televizijo v zunanjepolitično uredništvo, bila dopisnica iz Moskve, se pozneje pridružila notranjepolitičnemu uredništvu, poročala o epidemiji covida, spremljala nizozemsko kraljevo družino, od letošnjega januarja pa je dopisnica iz Bruslja. Pogovor smo začeli s strelskim napadom na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki so ga pred tednom dni v središču Amsterdama ustrelili v glavo po tem, ko je zapuščal televizijski studio: "Veliko ljudi je prepričanih, da je ta strelski napad povezan z zelo odmevnim primerom Marengo, glavnega osumljenca z imenom Ridouan Taghi, sicer Nizozemca maroškega porekla, so lani v Dubaju prijeli. Ustreljeni novinar ni prva žrtvev v tem procesu. Umorili so namreč tudi brata in odvetnika kronske priče proti Taghiju, zdaj pa so streljali še na Petra R. de Vriesa, ki se je prav tako poglobljeno ukvarjal s tem primerom."
"Ukvarjal se je s kriminalom. Zato menim, da gre za nekoliko drugačno zgodbo v primerjavi z umori novinarjev, kot denimo tistimi na Malti, kjer so vpleteni tudi politiki in gre za te vrste raziskovalno novinarstvo. A ne glede na to, gre za napad na novinarja. Je pa tudi res, da s svojimi odkritji policijo velikokrat spravi v zadrego, ker mu uspe rešiti primere, ki jih njej ne."
Se je pa položaj novinarjev v zadnjih letih tudi na Nizozemskem precej spremenil. Očitno tako zelo, da so leta 2019 ustanovili posebno agencijo PersVeilig, kar bi v prevodu pomenilo Novinarji na varnem.
"Stanje je postalo tako resno, da je odgovorni urednik lani oktobra odločil, da z vseh reportažnih avtomobilov odstranimo logotipe naše organizacije, ker pritegnejo nezaželeno pozornost. Kaplja čez rob je bila, ko so našim zaposlenim, ki so potovali na teren v teh avtomobilih, na avtocesti blokirali pot. Ali pa drugi primer, ko so na parkirane avtomobile, medtem ko so v njih naši sodelavci pripravljali prispevke, urinirali, jih skušali celo prevrniti … Sama osebno sicer tega nisem doživela, imam pa kolega, ki ga je bilo ob enem od takšnih dogodkov tako strah, da je poklical policijo. In šele njej je uspelo zadevo spraviti pod nadzor in odstraniti protestnike."
Razlogi za naraščajočo nastrojenost proti novinarjem so vsekakor večplastni, dodaja Kysia Hekster. Televizijske oddaje, na primer, omogočajo medijski prostor ekstremnim stališčem, čeprav ti v družbi predstavljajo zelo majhen delež v primerjavi z zmernim, večinskim mnenjem: "Ljudje z zmernimi stališči ne dobijo toliko medijskega prostora, zato tisti, ki imajo največ pozornosti v medijih, s tem dobijo tudi potrditev, da je njihovo vedenje sprejemljivo ali celo zaželeno."
1252 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
S Kysio Hekster, novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS, o stanju novinarstva v njihovi državi
Kysia Hekster za nizozemsko javno radiotelevizijo dela že več kot 20 let: začela je kot radijka, prestopila na televizijo v zunanjepolitično uredništvo, bila dopisnica iz Moskve, se pozneje pridružila notranjepolitičnemu uredništvu, poročala o epidemiji covida, spremljala nizozemsko kraljevo družino, od letošnjega januarja pa je dopisnica iz Bruslja. Pogovor smo začeli s strelskim napadom na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki so ga pred tednom dni v središču Amsterdama ustrelili v glavo po tem, ko je zapuščal televizijski studio: "Veliko ljudi je prepričanih, da je ta strelski napad povezan z zelo odmevnim primerom Marengo, glavnega osumljenca z imenom Ridouan Taghi, sicer Nizozemca maroškega porekla, so lani v Dubaju prijeli. Ustreljeni novinar ni prva žrtvev v tem procesu. Umorili so namreč tudi brata in odvetnika kronske priče proti Taghiju, zdaj pa so streljali še na Petra R. de Vriesa, ki se je prav tako poglobljeno ukvarjal s tem primerom."
"Ukvarjal se je s kriminalom. Zato menim, da gre za nekoliko drugačno zgodbo v primerjavi z umori novinarjev, kot denimo tistimi na Malti, kjer so vpleteni tudi politiki in gre za te vrste raziskovalno novinarstvo. A ne glede na to, gre za napad na novinarja. Je pa tudi res, da s svojimi odkritji policijo velikokrat spravi v zadrego, ker mu uspe rešiti primere, ki jih njej ne."
Se je pa položaj novinarjev v zadnjih letih tudi na Nizozemskem precej spremenil. Očitno tako zelo, da so leta 2019 ustanovili posebno agencijo PersVeilig, kar bi v prevodu pomenilo Novinarji na varnem.
"Stanje je postalo tako resno, da je odgovorni urednik lani oktobra odločil, da z vseh reportažnih avtomobilov odstranimo logotipe naše organizacije, ker pritegnejo nezaželeno pozornost. Kaplja čez rob je bila, ko so našim zaposlenim, ki so potovali na teren v teh avtomobilih, na avtocesti blokirali pot. Ali pa drugi primer, ko so na parkirane avtomobile, medtem ko so v njih naši sodelavci pripravljali prispevke, urinirali, jih skušali celo prevrniti … Sama osebno sicer tega nisem doživela, imam pa kolega, ki ga je bilo ob enem od takšnih dogodkov tako strah, da je poklical policijo. In šele njej je uspelo zadevo spraviti pod nadzor in odstraniti protestnike."
Razlogi za naraščajočo nastrojenost proti novinarjem so vsekakor večplastni, dodaja Kysia Hekster. Televizijske oddaje, na primer, omogočajo medijski prostor ekstremnim stališčem, čeprav ti v družbi predstavljajo zelo majhen delež v primerjavi z zmernim, večinskim mnenjem: "Ljudje z zmernimi stališči ne dobijo toliko medijskega prostora, zato tisti, ki imajo največ pozornosti v medijih, s tem dobijo tudi potrditev, da je njihovo vedenje sprejemljivo ali celo zaželeno."
S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.
Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.
Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.
Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.
Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
Neveljaven email naslov