Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.
Med starši podobna razdeljenost kot v družbi
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni samim sebi. Ravno danes potekajo sestanki s pristojnim ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, z izjemo obvestila glede mask, razkuževanja in prezračevanja prostorov, z ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil.
"Smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto," je prepričana predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Mansour, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa dodaja, da v zakonu nikjer ne piše, da so šole dolžne delati ukrepe s področja zdravstva. "Država je prevalila cel kup teh ukrepov, od sledenja in opredeljevanja kontaktov do izdajanja karantenskih odločb."
Nekateri ravnatelji srednjih šol so se samovoljno odločili, da morajo zaposleni priti v šolo testirani, da se ne bi pojavili starši, ki bi jih obtožili za prenos okužbe.
"Na osnovnih šolah je skupina staršev zelo odločno proti kakršnim koli ukrepom, ker se sklicuje, da so ti nezakoniti. Spravljajo se na ravnatelje, ki naj bi zakonodajo poznali bolje od vseh pravnikov in bi morali že v trenutku, ko so bili odloki objavljeni, vedeti, da so nezakoniti. Potem so tu še maske, ki so najbolj osovražen ukrep od vseh. Druga skupina staršev bi si želela, da pouk poteka na daljavo, dokler sta še kakršna koli sled epidemije in možnost, da se kdo okuži. Od ministrstva pravne podpore ne dobimo. Prav tako ne od inšpektorata, razen tega, da hodijo zelo pridno kontrolirat, ali nosimo maske in imamo nastavljene razkužilnike." – Gregor Pečan
V srednješolskem prostoru burijo duhove informacije z ministrstva, da naj bi se dijaki, ki niso prebolevniki ali cepljeni, v primeru rdeče faze obvezno testirali. "To je za nas, ki vodimo izobraževalne procese, grozljivo. To pomeni razslojevanje dijakov. Vsi dijaki morajo biti v šoli. Šolniki smo že dokazali, da šole niso bile prostor prenosa okužb v preteklem obdobju. To, da bi morali dijaki plačevati teste, je grozljivo." – Fani Al-Mansour
Če se bo zaprl javni prevoz, opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, se bodo zaprle tudi srednje šole, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa izpostavlja velike kadrovske težave, če bodo šole morale zagotavljati izpolnjevanje pogoja PCT.
"Kdo sploh dela raziskavo, kakšne so posledice dolgoročnega in pogostega testiranja za zaposlene?!" – Fani Al-Mansour
"Pobudi sta bili samotestiranje in da bi končno že prišli na teste s slino." – Gregor Pečan
Predsednica Zveze aktivov staršev Slovenije Lara Romih opozarja, da bi morali narediti več glede prezračevalnih sistemov, in pravi, da je med starši podobna zmeda kot v družbi. "Eni za cepljenje, drugi proti, eni za PTC, drugi proti. Tudi otroci se med seboj pogovarjajo o tem, kdo se bo cepil, kdo ne."
Stanje drugod
Starši spremljajo tudi to, kar se dogaja v drugih državah. "V Italiji učiteljem lahko grozi odpoved delovnega razmerja, na Danskem pa covid nikakor ni na prvem mestu poročanja, ni nobene panike. To so ti ekstremi."
Kot poroča Polona Fijavž, se je v Nemčiji novo šolsko leto začelo z obljubo zvezne ministrice za šolstvo Anje Karliczek iz CDU, da v tem šolskem letu šol ne bodo več zapirali, prav tako je izključila kakršnokoli možnost, da bi za necepljene otroke veljala drugačna pravila kot za cepljene. Prisotnost pri pouku je znova obvezna. Pravila pred začetkom šolskega leta so bila povsem jasna; šolsko leto se začne s testiranjem trikrat na teden, pouk poteka v polnih razredih, prav tako vse obšolske dejavnosti, vključno s športnimi aktivnostmi, pevskimi zbori. Nemška vlada je lani vložila 500 milijonov evrov v zračne filtre – ne samo za šolske, ampak za vse javne prostore, tudi muzeje in gledališča, a so šele sredi junija letos namenili dodatnih 200 milijonov evrov za čistilne filtre za šole in vrtce, čeprav bi to lahko storili bistveno prej. A denar je od srede junija že razdeljen in v Berlinu so v poletnih počitnicah namestili 8 tisoč naprav za čiščenje zraka, dodatnih 3 tisoč jih bodo do jesenskih počitnic. Kot je dejal minister za gospodarstvo Peter Altmeier, želijo, da pouk poteka kar se da običajno, tudi ob povečanju števila primerov okužbe. Kljub opozorilom nekaterih, da morajo biti pri odpiranju šol previdnejši, in kritikam zaradi ukinjanja mask je za zdaj prevladala logika, da so otroci v preteklem letu utrpeli dovolj škode. Ministrica za izobraževanje v deželi Brandenburg Britta Ernst: "Otroke smo poučevali doma in imeli izmenično pouk, da bi tako zmanjševali ter preprečevali število okužb in prispevali k temu, da starejši ne bi zbolevali ter umirali. To je bila cena, ki so jo otroci in mladi plačali v Nemčiji. In to zdaj ni več potrebno."
1250 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.
Med starši podobna razdeljenost kot v družbi
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni samim sebi. Ravno danes potekajo sestanki s pristojnim ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, z izjemo obvestila glede mask, razkuževanja in prezračevanja prostorov, z ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil.
"Smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto," je prepričana predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Mansour, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa dodaja, da v zakonu nikjer ne piše, da so šole dolžne delati ukrepe s področja zdravstva. "Država je prevalila cel kup teh ukrepov, od sledenja in opredeljevanja kontaktov do izdajanja karantenskih odločb."
Nekateri ravnatelji srednjih šol so se samovoljno odločili, da morajo zaposleni priti v šolo testirani, da se ne bi pojavili starši, ki bi jih obtožili za prenos okužbe.
"Na osnovnih šolah je skupina staršev zelo odločno proti kakršnim koli ukrepom, ker se sklicuje, da so ti nezakoniti. Spravljajo se na ravnatelje, ki naj bi zakonodajo poznali bolje od vseh pravnikov in bi morali že v trenutku, ko so bili odloki objavljeni, vedeti, da so nezakoniti. Potem so tu še maske, ki so najbolj osovražen ukrep od vseh. Druga skupina staršev bi si želela, da pouk poteka na daljavo, dokler sta še kakršna koli sled epidemije in možnost, da se kdo okuži. Od ministrstva pravne podpore ne dobimo. Prav tako ne od inšpektorata, razen tega, da hodijo zelo pridno kontrolirat, ali nosimo maske in imamo nastavljene razkužilnike." – Gregor Pečan
V srednješolskem prostoru burijo duhove informacije z ministrstva, da naj bi se dijaki, ki niso prebolevniki ali cepljeni, v primeru rdeče faze obvezno testirali. "To je za nas, ki vodimo izobraževalne procese, grozljivo. To pomeni razslojevanje dijakov. Vsi dijaki morajo biti v šoli. Šolniki smo že dokazali, da šole niso bile prostor prenosa okužb v preteklem obdobju. To, da bi morali dijaki plačevati teste, je grozljivo." – Fani Al-Mansour
Če se bo zaprl javni prevoz, opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, se bodo zaprle tudi srednje šole, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan pa izpostavlja velike kadrovske težave, če bodo šole morale zagotavljati izpolnjevanje pogoja PCT.
"Kdo sploh dela raziskavo, kakšne so posledice dolgoročnega in pogostega testiranja za zaposlene?!" – Fani Al-Mansour
"Pobudi sta bili samotestiranje in da bi končno že prišli na teste s slino." – Gregor Pečan
Predsednica Zveze aktivov staršev Slovenije Lara Romih opozarja, da bi morali narediti več glede prezračevalnih sistemov, in pravi, da je med starši podobna zmeda kot v družbi. "Eni za cepljenje, drugi proti, eni za PTC, drugi proti. Tudi otroci se med seboj pogovarjajo o tem, kdo se bo cepil, kdo ne."
Stanje drugod
Starši spremljajo tudi to, kar se dogaja v drugih državah. "V Italiji učiteljem lahko grozi odpoved delovnega razmerja, na Danskem pa covid nikakor ni na prvem mestu poročanja, ni nobene panike. To so ti ekstremi."
Kot poroča Polona Fijavž, se je v Nemčiji novo šolsko leto začelo z obljubo zvezne ministrice za šolstvo Anje Karliczek iz CDU, da v tem šolskem letu šol ne bodo več zapirali, prav tako je izključila kakršnokoli možnost, da bi za necepljene otroke veljala drugačna pravila kot za cepljene. Prisotnost pri pouku je znova obvezna. Pravila pred začetkom šolskega leta so bila povsem jasna; šolsko leto se začne s testiranjem trikrat na teden, pouk poteka v polnih razredih, prav tako vse obšolske dejavnosti, vključno s športnimi aktivnostmi, pevskimi zbori. Nemška vlada je lani vložila 500 milijonov evrov v zračne filtre – ne samo za šolske, ampak za vse javne prostore, tudi muzeje in gledališča, a so šele sredi junija letos namenili dodatnih 200 milijonov evrov za čistilne filtre za šole in vrtce, čeprav bi to lahko storili bistveno prej. A denar je od srede junija že razdeljen in v Berlinu so v poletnih počitnicah namestili 8 tisoč naprav za čiščenje zraka, dodatnih 3 tisoč jih bodo do jesenskih počitnic. Kot je dejal minister za gospodarstvo Peter Altmeier, želijo, da pouk poteka kar se da običajno, tudi ob povečanju števila primerov okužbe. Kljub opozorilom nekaterih, da morajo biti pri odpiranju šol previdnejši, in kritikam zaradi ukinjanja mask je za zdaj prevladala logika, da so otroci v preteklem letu utrpeli dovolj škode. Ministrica za izobraževanje v deželi Brandenburg Britta Ernst: "Otroke smo poučevali doma in imeli izmenično pouk, da bi tako zmanjševali ter preprečevali število okužb in prispevali k temu, da starejši ne bi zbolevali ter umirali. To je bila cena, ki so jo otroci in mladi plačali v Nemčiji. In to zdaj ni več potrebno."
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Neveljaven email naslov