Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z arheologinjo dr. Majo Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje o skrivnostni ženski z Rifnika, ženskih zgodbah in arheologiji, ki je tudi ženskega spola. Zgodovina in arheologija sta dobri učiteljici, le poslušati ju je treba.
Arheologinja Maja Bausovac o ženskih zgodbah
Čas za ženske zgodbe. Glavno in zelo živo zgodbo predstavlja dr. Maja Bausovac, višja kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje.
Druga ženska zgodba je pripoved o pomembni, a zelo skrivnostni ženski z Rifnika, ob kateri se sprašujemo, kaj nam ta skoraj 1500 let stara gospa sporoča in kdo je sploh bila.
"Ta ženska je res nekaj posebnega. Očitno je bila zelo pomembna oseba. Bila je edina, ki je bila pokopana v cerkvi."
Tretja zgodba so še številne druge pomembne ženske iz naše daljne in bližnje preteklosti. Od 8. februarja je v celjskem pokrajinskem muzeju na ogled nova občasna razstava Ženske zgodbe.
"Te zgodbe nam pripovedujejo, kakšen je bil položaj žensk. Moramo pa se miselno preseliti v tisti čas, čeprav je to zelo težko. Nekatere ženske so bile bolj izpostavljene, druge manj. So ženske, ki so imele moč in avtoriteto. Ni vse črno-belo."
Četrta zgodba je arheologija, ki je tudi ženskega spola, a do druge svetovne vojne je bila arheologija po večini v moških rokah. "Zdaj so ženske v arheologiji podobno zastopane kot moški, nimam nobenih problemov pri delu zaradi tega, ker sem ženska," razlaga dr. Maja Bausovac.
"Tu, kjer sem, sem zelo zadovoljna. Veselim se, da bomo v Celju dobili še kakšne nove informacije in podatke, upam tudi, da bomo enkrat odkrili amfiteater. Tega še nimamo. Upanje umre zanje."
Je dobro, če ima arheolog bujno domišljijo?
"Je, le zanesti te ne sme preveč. (smeh) Pogosto koga odnese predaleč, potem pa se napačni podatki širijo naprej. Arheologi zato vedno pišemo, da je bilo nekaj morda ali mogoče, nikoli ne moreš reči, da je bilo zagotovo tako."
Kaj pa je prinesla izkušnja z epidemijo?
"Ves čas smo bili tu, arheologi namreč težko delamo na daljavo, ker moramo imeti predmete pred seboj, domov pa jih ne moremo odnesti. Ni bilo veliko vodstev, postavili pa smo nekaj spletnih razstav, razstavo Od groba do groba ... Med epidemijo smo doživeli neko novo izkušnjo, ni pa nujno, da je bila slaba. Tudi doma smo našli čas za stvari, za katere ga prej nismo. Bili smo več z otroki. Prej se nismo niti zavedali, kako smo to pogrešali."
1252 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z arheologinjo dr. Majo Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje o skrivnostni ženski z Rifnika, ženskih zgodbah in arheologiji, ki je tudi ženskega spola. Zgodovina in arheologija sta dobri učiteljici, le poslušati ju je treba.
Arheologinja Maja Bausovac o ženskih zgodbah
Čas za ženske zgodbe. Glavno in zelo živo zgodbo predstavlja dr. Maja Bausovac, višja kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje.
Druga ženska zgodba je pripoved o pomembni, a zelo skrivnostni ženski z Rifnika, ob kateri se sprašujemo, kaj nam ta skoraj 1500 let stara gospa sporoča in kdo je sploh bila.
"Ta ženska je res nekaj posebnega. Očitno je bila zelo pomembna oseba. Bila je edina, ki je bila pokopana v cerkvi."
Tretja zgodba so še številne druge pomembne ženske iz naše daljne in bližnje preteklosti. Od 8. februarja je v celjskem pokrajinskem muzeju na ogled nova občasna razstava Ženske zgodbe.
"Te zgodbe nam pripovedujejo, kakšen je bil položaj žensk. Moramo pa se miselno preseliti v tisti čas, čeprav je to zelo težko. Nekatere ženske so bile bolj izpostavljene, druge manj. So ženske, ki so imele moč in avtoriteto. Ni vse črno-belo."
Četrta zgodba je arheologija, ki je tudi ženskega spola, a do druge svetovne vojne je bila arheologija po večini v moških rokah. "Zdaj so ženske v arheologiji podobno zastopane kot moški, nimam nobenih problemov pri delu zaradi tega, ker sem ženska," razlaga dr. Maja Bausovac.
"Tu, kjer sem, sem zelo zadovoljna. Veselim se, da bomo v Celju dobili še kakšne nove informacije in podatke, upam tudi, da bomo enkrat odkrili amfiteater. Tega še nimamo. Upanje umre zanje."
Je dobro, če ima arheolog bujno domišljijo?
"Je, le zanesti te ne sme preveč. (smeh) Pogosto koga odnese predaleč, potem pa se napačni podatki širijo naprej. Arheologi zato vedno pišemo, da je bilo nekaj morda ali mogoče, nikoli ne moreš reči, da je bilo zagotovo tako."
Kaj pa je prinesla izkušnja z epidemijo?
"Ves čas smo bili tu, arheologi namreč težko delamo na daljavo, ker moramo imeti predmete pred seboj, domov pa jih ne moremo odnesti. Ni bilo veliko vodstev, postavili pa smo nekaj spletnih razstav, razstavo Od groba do groba ... Med epidemijo smo doživeli neko novo izkušnjo, ni pa nujno, da je bila slaba. Tudi doma smo našli čas za stvari, za katere ga prej nismo. Bili smo več z otroki. Prej se nismo niti zavedali, kako smo to pogrešali."
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal.
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?
Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.
Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?
Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?
Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.
Neveljaven email naslov