Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Posebna poročevalka mednarodne človekoljubne organizacije Amnesty International iz Irana Raha Bahraini pravi, da so v Iranu na stotine žensk, moških in otrok ubili s strelnim orožjem. Številni so umrli za posledicami brutalnega fizičnega nasilja, na tisoče ljudi je ranjenih in poškodovanih. Mnogi so zaprti v centrih za pridržanje, kjer so žrtve krutega in nehumanega ravnanja z njimi. Oblasti pa so povečale tudi rabo smrtne kazni. S čimer prav tako želijo ustrahovati ljudi in posledično zatreti proteste, ki so izbruhnili septembra lani po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute.
Kaj se dogaja v Iranu, se je z Raho Bahraini pogovarjala novinarka Prvega programa Radia Slovenija Tita Mayer.
1241 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Posebna poročevalka mednarodne človekoljubne organizacije Amnesty International iz Irana Raha Bahraini pravi, da so v Iranu na stotine žensk, moških in otrok ubili s strelnim orožjem. Številni so umrli za posledicami brutalnega fizičnega nasilja, na tisoče ljudi je ranjenih in poškodovanih. Mnogi so zaprti v centrih za pridržanje, kjer so žrtve krutega in nehumanega ravnanja z njimi. Oblasti pa so povečale tudi rabo smrtne kazni. S čimer prav tako želijo ustrahovati ljudi in posledično zatreti proteste, ki so izbruhnili septembra lani po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute.
Kaj se dogaja v Iranu, se je z Raho Bahraini pogovarjala novinarka Prvega programa Radia Slovenija Tita Mayer.
Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.
Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.
V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.
Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.
Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.
Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19.
Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije? Sogovorniki: Vlasta Jeseničnik, Igor Jurič in Marcus Engler. Avtor: Gašper Andrinek.
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovíni. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več: "Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva." Govoril je tudi o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske.
O tem, kako nam vlada birokracija in kako se ji lahko upremo, smo se pogovarjali z dr. Rogerjem Berkowitzem, profesorjem politike, filozofije in človekovih pravic na Bard kolidžu v New Yorku in ustanoviteljem Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt. V pogovoru je pojasnil tudi, zakaj še za najmanjšo stvar, ki jo moramo urejati pri pristojnem organu, porabimo ogromno časa in energije in zakaj v teh situacijah tako težko najdemo ustreznega sogovornika.
Projektanti so odgovorni za izdelavo projektne dokumentacije novogradnje. To nalogo pri nas po večini opravljajo arhitekti. Z novim gradbenim zakonom, ki ga je vlada že potrdila in ga bodo obravnavali v državnem zboru, pa prevladujoča stroka za projektiranje ni več določena. Inženirji različnih strok (gradbene, elektro, požarne, strojne itn.) nimajo večjih pripomb, jasno je, da bodo zdaj lažje prevzeli projektiranje stavb, če jim ga bo zaupal investitor. Arhitekti pa opozarjajo, da bomo s postopnim opuščanjem njihove stroke izmaličili slovensko arhitekturno krajino. Kaj se bo v resnici spremenilo? Zakaj je ministrstvo za okolje sploh spremenilo te določbe? Gosti so bili Georgi Bangiev, generalni direktor za prostor, graditev in stanovanja na MOP, Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice, in Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor.
Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejem resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili.
Osamosvojitev Slovenije je terjala veliko državljanskega poguma, ne samo odločevalcev. Kako je z aktivnim državljanstvom trideset let kasneje, zakaj se je vredno angažirati ter kako v sramotilnem vzdušju družabnih omrežij pozitivno pomagati pri razvoju demokracije 21. stoletja?
Uvedba radarjev v Mariboru, množice na ulicah in trgih, odstop mariborskega župana, protesti po vsej Sloveniji, padec vlade … Dr. Boris Vezjak, Vuk Ćosić, Uroš Lubej in Igor Koršič se spominjajo, ocenjujejo, primerjajo … Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30.obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe. Avtorica: Tatjana Pirc
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Kolesarska dirka po Sloveniji bo letos seveda posebna. Zaradi epidemiološke situacije v karavani dirke veljajo stroga pravila, ki jih zapoveduje Mednarodna kolesarska zveza, tako da je organizacija tekmovanja še toliko težja. Smo pa lahko vsi zadovoljni, da dirka bo in da je med prijavljenimi kolesarji tudi Tadej Pogačar. Aktualni zmagovalec francoskega Toura je tudi ambasador slovenskega turizma. In prav o turističnem vidiku dirke smo spregovorili v tokratni oddaji.
Evropska komisija je lani napovedala ustanovitev 750-milijardnega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji za zeleni in digitalni prehod. Kot kaže, se ji na finančnih trgih ne bo treba zadolžiti za ves znesek, saj države članice ne nameravajo počrpati vseh razpoložljivih posojil, bodo pa rade volje vzele dodeljene subvencije. A subvencije za kaj? Komisija je podala smernice: vsaj 37 % izdatkov mora biti usmerjenih v zeleno, 20 % pa v digitalne projekte. Slovenija je temu sledila, morda preveč na silo.
Neveljaven email naslov