Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za štiri glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na vrhuncu. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Ta bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.
Roman Žveglič: » Zbornico moramo narediti prepoznavno, da jo bodo člani vzeli za svojo!«
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za 4 glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v Slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na višku. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Slednja bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.
722 epizod
Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za štiri glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na vrhuncu. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Ta bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.
Roman Žveglič: » Zbornico moramo narediti prepoznavno, da jo bodo člani vzeli za svojo!«
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za 4 glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v Slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na višku. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Slednja bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.
V oddaji Za naše kmetovalce smo se ozrli na nedavne volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Na šestih volitvah fizičnih oseb v organe zbornice je bila volilna udeležba približno oseminpolodstotna, podobno nizka kot pred štirimi leti. Nekateri mislijo, da je to zaradi odtujenosti zbornice od članov, drugi so mnenja, da članstvo ne pride na volitve, ker je zadovoljno. Zaznamovali smo tudi 70-letnico Kmečke zveze, stanovske organizacije slovenskih kmetov v Italiji, poročali smo o obisku živinorejske kmetije Fingušt Hecl na Dravskem polju, v luči nedavnega praznika ekoloških kmetij v Mariboru pa smo se vprašali, kje smo pri razvoju ekološkega kmetijstva danes. Ugotovili smo, da v Sloveniji ne dosegamo zastavljenih ciljev; po pričakovanjih naj bi bilo do leta 2015 vsaj 20 odstotkov ekološko obdelanih kmetijskih površin, zdaj pa je takih kmetij le 5,5 odstotka.
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na novelo Zakona o kmetijstvu. Le ta na bi tudi oljčne tropine dovolil uporabljati na kmetijskih zemljiščih, zdaj namreč predstavljajo odpadek. Letos so oljkarji zaradi napadov oljčne muhe začeli pobirati oljke mnogo prej kot po navadi. Obiskali smo torkljo Sandija Babiča, ki jo je prvi pognal. Govorimo tudi o dobri letini grozdja v največji zadružniški kleti, to je v Kleti Brda. Predstavili bomo rezultate regijskega ocenjevanja sadnih žganj, ki ga tradicionalno organizira Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z Društvom brkinskih sadjarjev.
V oddaji Za naše kmetovalce smo ta teden najprej spregovorili o bližajočih se volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zanimanje in konkurenca sta letos ogromna, saj je na 95 vloženih kandidatnih listah za v svet zbornice kar 287 kandidatov, kar je še enkrat več kot pred štirimi leti. Obiskali smo Mlakarjeve iz Iga vasi - eno redkih družin na Notranjskem, ki se preživlja izključno s kmetijstvom in se odpravili v Podsredo, kjer se pripravljajo na – letos malo drugačen, Praznik kozjanskega jabolka. Izvedeli ste tudi, da so v Gornji Radgoni, navkljub koronakrizi, zasadili vzorčne vrtove oziroma nasade, za konec pa smo poklepetali z mlado baletko Blažko Kobal z Dilc, ki svojo prihodnost vidi v kozjereji. Oddajo pripravlja Sabrina Mulec.
V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo možnosti za pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo po neurjih v avgustu, in možnosti za vnovično vzpostavitev tovarne za predelavo sladkorne pese v Ormožu. Največ pozornosti namenjamo prašičereji. Ta je v zadnjih desetih letih doživela največje nazadovanje med vsemi kmetijskimi dejavnostmi. Pogovarjali smo se z Alojzom Vargo, predsednikom Slovenske zveze prašičerejcev, in dr. Alešem Kuharjem z biotehniške fakultete. Ta opozarja, da razvoja panoge ne more biti, če ne bomo imeli vzpostavljenih velikih sistemov. Večji rejci pa rešitev za obstanek na trgu vidijo v shemi Izbrana kakovost, ki še ne more zaživeti, ker je za to v Sloveniji rojenih, zrejenih in zaklanih premalo prašičev. Ob koncu oddaje pa izvemo, kaj se v Brkinih dogaja z zamenjavo stare znamenite kakovostne brkinske slive, ki jo je zdesetkala virusna bolezen šarka.
V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden posvetili teranu in toči. Najprej smo govorili o boleči razsodbi evropskega Splošnega sodišča v Luksemburgu v zvezi s teranom in vas seznanili, kako bo vplivala na delo naših vinarjev. Obiskali smo sežansko kmetijsko svetovalno službo in dva rosno mlada pridelovalca terana, ki ju je v noči na 30. avgust prizadela toča, ter se pozanimali, kakšna bo letošnja trgatev. Vreme ni prizaneslo niti Posavju. Nastalo škodo si je ogledala tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Izvedeli ste, kaj je priporočila oškodovancem. Za konec smo pridali še dve prijetnejši temi – obiskali smo kulinarične dogodke, ki so jih strnili v prireditev Mesec okusov Posavja, in napovedali šesti Festival brkinske sadne ceste.
V oddaji Za naše kmetovalce smo predstavili letošnjo zaradi koronavirusne bolezni drugačno razstavo Dobrote slovenskih kmetih, v sklopu katere so pripravili tudi posvet o tem, kako uspešneje tržiti lokalno pridelano hrano. Poleg epidemije kmetom preglavice povzroča tudi vreme; zadnje neurje je povzročilo velikansko škodo predvsem na kmetijskih površinah v Ormožu in Sevnici. Vinogradniki na območju Ormoža in Ljutomera so v pičlih desetih minutah izgubili od 30 do 90 odstotkov letošnjega grozdja. V oddaji je govor tudi o nekaterih novostih, predstavili smo sejalnico, ki jo je kupila občina Celje, in prestižni okoljski znak zeleni ključ, ki ga je za svojo naravovarstveno naravnanost prejela kmetija Uranjekovih na Planici nad Framom.
Osrednjo pozornost v tokratni oddaji Za naše kmetovalce namenjamo varstvu rastlin. Letošnje leto je namreč Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje, v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, razglasila za mednarodno leto varstva rastlin, saj je to ena najpomembnejših osnov za pridelovanje hrane. Dve zanimivi temi prihajata iz Posočja. Volkovi v Posočju vse pogosteje napadajo drobnico, Ribogojnica Faraonika v Tolminu pa se je zaradi vrhunca rib povezala z Argeto, ki že proizvaja novo pašteto, imenovano posoška postrv. Obiskali pa smo tudi kmetijo Barkola v Dragi pri Dorneberku, ki ima pol drugo stoletno tradicijo. Danes je to sodobna kmetija, ki sledi vsem trendom zdrave pridelave in predelave.
Sadjarji z optimizmom pričakujejo letino jabolk 2020. Ob skromnem pridelku in praznih zalogah v Evropi so se na Tirolskem za jabolka gala oblikovale spodbudne odkupne cene. Več o razmerah na trgu pri nas in v Evropi nam je ob začetku sezone obiranja jabolk povedal Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. S predstavnikom največje zavarovalnice pa smo govorili o kmetijskih zavarovanjih. V nadaljevanju vas vabimo na Dneve odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov, seznam sodelujočih najdete na spletni strani www.program-podezelje.si. Ob koncu pa predstavljamo primer, kako zmanjšati smrad gnojevke in s tem tudi morebitne konflikte med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom na podeželju.
V kmetijski oddaji smo se najprej ustavili na Pomurskem sejmišču, kjer letos zaradi epidemije ne bo kmetijsko-živilskega sejma Agra; preverili smo, kaj to pomeni za sejem in razstavljavce. Pandemija je močno prizadela tudi slovenske vinarje, zato je država sprejela nekaj ukrepov za pomoč; nekaj pomoči so bile deležne tudi živinorejske kmetije v Halozah, ki so v souporabo dobile prikolice za prevoz živine. Vse bolj pa so v pomoč kmetom roboti, poljedelskega razvijajo na mariborski kmetijski fakulteti.
V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden po večini ukvarjali s hrano. Spoznali ste novi projekt Arboretuma Volčji potok »Za pojest lepo«, ki skuša zagotoviti vsaj malce vrtnarskih užitkov tudi tistim, ki nimajo vrtičkov. Pospravljali smo sadove koronske krize in shranjevali sadje in zelenjavo, ki smo jih med njo pridelali. Izvedeli ste, na kaj vse morate biti pozorni pri različnih načinih shranjevanja – sušenju, vkuhavanju – in spoznali ste skrivnost pravilnega zamrzovanja sadja, da iz njega ne nastanejo ledeni kristalčki z okusom, ter še marsikaj drugega koristnega. Posladkali smo se s pravo prekmursko gibanico, izvedeli pa ste tudi, kakšno nagrado si je prislužila biodinamična kmetija Černelič iz okolice Brežic.
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce preverjamo škodo na kmetijskih površinah po četrtkovem neurju s točo, pa tudi, kako je z namakanjem v Istri in v Vipavski dolini in ali marmorirana smrdljivka in oljčna muha že povzročata skrbi.
Tokratna oddaja prinaša vrsto zanimivih poletnih zgodb, ki so povezane z nekoliko redkejšimi oblikami kmetijske dejavnosti. Govorimo o vzreji športnih konj, sladkovodnem ribogojstvu in gojenju vanilje. Naše druženje začenjamo na posestvu vrhunskega tekmovalca v konjeniškem preskakovanju ovir, pokalnega prvaka Primoža Riflja iz Šentjurja, ki se vse bolj posveča vzreji najboljših tekmovalnih konj. Največ pozornosti tokrat namenjamo vprašanjem neizkoriščenih možnosti sladkovodnega ribogojstva pri nas, med drugim predstavljamo zaprte recirkulacijske sisteme. Obiskali smo tudi novejšo ribogojnico v Tolminu, ki postaja pomemben lokalni dobavitelj postrvi in ribjih izdelkov. Ob koncu pa se seznanimo s projektom pridelave vanilje v Dobrovniku, kjer jo je letos podjetje Ocean Orchids že pridelalo za sladoled.
V oddaji Za naše kmetovalce smo v ospredje postavili vlogo žensk v kmetijstvu. Kmetijstvo in podeželje se spopadata s številnimi izzivi. Kmetijsko-prehranski sektor se spopada z naravnimi nesrečami, prebivalstvo na podeželju se stara, mladi pa se odseljujejo v mesta. Vloga žensk, ki kmetijstvo izberejo za način življenja, je zato še toliko pomembnejša. O tem smo se pogovarjali s predsednico Zveze kmetic Slovenije; zanimalo nas je, kako se spreminja vloga žensk na podeželju skozi čas, govorili smo tudi o vlogi lani ustanovljenega Sveta za ženske na podeželju; nato pa smo obiskali nekaj ženskih kmečkih društev po Sloveniji in preverili, kako dejavna so. Najprej smo se ustavili v haloški občini Cirkulane, kjer imajo zelo aktivno društvo gospodinj. Obiskali smo jih pred kratkim, ko so se družile ob peki haloške gibanice.
Potem ko je v prvem poskusu osnutek zakonodajnih sprememb na področju kmetijske zemljiške zakonodaje pri dozdajšnjih največjih zakupnikih državnih zemljišč sprožil prevelika nasprotovanja, je kmetijsko ministrstvo znova obudilo prizadevanja za pripravo izhodišč za spremembo zakonodaje v prid družinskim kmetijam. O tem podrobneje v tokratni oddaji Za naše kmetovalce. Nekaj let zapuščeni Biljenski griči spet dobivajo podobo urejenih vinogradov. Da pa bi ostali urejeni tudi vinogradi, v katerih bodo opravili zeleno trgatev, je kljub temu v njih treba redno opravljati varstvo vinske trte. Obiskali pa smo tudi Kmečko tržnico v Idriji, kamor že leta pridelovalci in predelovalci iz okolice prinašajo različne pridelke in izdelke.
V oddaji Za naše kmetovalce ste lahko slišali, da se združujeta kmetijski zadrugi Krka in Trebnje. Tako nastaja največja slovenska zadruga KZ Trebnje – Krka, ki bo s skoraj tisoč člani, pokrivala petino slovenskega ozemlja. V Pomurju so sredi prejšnjega tedna začeli žeti ječmen, prvi rezultati so dobri, pridelek pšenice pa bo letos slabši. Te dni naj bi se pogovarjali tudi o njeni odkupni ceni. Mudili smo se v Kleti Krško, kjer so opremili vinsko-gastronomski center, izvajajo pa tudi celovito prenovo grafične podobe in blagovne znamke pod nazivom Turn. V oddaji ste lahko izvedeli tudi, kaj so celki – njihovo tradicijo ohranjajo na Koroškem. Za konec smo vam predstavili še projekt Bolnišnice Sežana, v sklopu katerega povezujejo bolnišnico, lokalno prebivalstvo in domača kmetijska gospodarstva.
V oddaji Za naše kmetovalce ste lahko slišali, da se na evropski politični ravni krepi spoznanje, da vodijo sedanje prakse intenzivnega kmetovanja v izčrpavanje naravnih virov. Govorili smo tudi o prihodnosti mlekarskega sektorja. V kmetijstvu so se namreč zaradi pandemije razmere zaostrile in tako so imele naše mlekarne enako kot evropske zadnje tri mesece presežke mleka. V oddaji smo predstavili še raziskovalno središče mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem in mariborski Permakulturni inštitut.
Oddajo Za naše kmetovalce v celoti namenjamo turističnim kmetijam. Turistični boni so sprožili veliko zanimanje domačih gostov za ponudbo skritih kotičkov slovenskega podeželja in mnogi želijo svoje kapacitete nadgraditi ali povečati. Zato že težko čakajo na razpis za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki bo predvidoma objavljen še ta mesec. O povečanem povpraševanju gostov za nastanitve, kulinarična in druga doživetja na turističnih kmetijah smo se pogovarjali z Matijo Vimpolškom iz Posavja -predsednikom Združenja turističnih kmetij in Renato Kosi - specialistko za razvoj turizma na kmetijah. Obiskali smo tudi nekaj kmetij iz različnih koncev Slovenije: kmetijo Plaznik na Koroškem, ekološko turistično Kmetijo Pri Baronu na Štajerskem in kmetijo Šeruga na Dolenjskem.
V oddaji Za naše kmetovalce opozarjamo, da se 15. junija izteče rok za elektronsko oddajo vlog in izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradov. Agencija za kmetijske trge v povprečju vsako leto prejme med 300 in 500 vlog za podporo za prestrukturiranje vinogradov. Koliko vlog bo vloženih letos še ni znano, vsekakor pa v Sloveniji z obnovo ne sledimo niti enostavni reprodukciji, kar brez dvoma ni dobro. Tokratne teme so še: V Mlekarni Planika v Kobaridu so se odločili, da viške mleka predelajo v trajno mleko. Oljkarji se soočajo z izzivom, da je vse manj registriranih aktivnih sredstev za zaščito oljk. V ljutomerskem podjetju Panorganix pove čujejo pridelavo solate in druge zelenjave, svoje rastlinjake pa postavljajo tudi v tujini.
V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko slišali, kakšni so odzivi na izvolitev novega predsednika Zadružne zveze Slovenije, Boruta Florjančiča. Izvedeli ste tudi, da na zadnji skupščini zveze – ravno zaradi volitev, niso prisluhnili Vinogradniško vinarski zadrugi Bizeljsko in njenim idejam za reševanje vinske krize, ki je prizadela njene člane. S tistimi, ki jih je predlagala zveza, se namreč ne strinjajo. V času epidemije se je poslabšal tudi odkup živine. Seznanili smo vas s težavami, ki jih imajo zaradi tega prašičerejci. V dneh, ko Kobilarna Lipica praznuje 440 letnico, smo se pogovarjali s predsednikom Združenja rejcev lipicanca Aleksandrom Ozmecem in za konec nazdravili še s koroškim moštom.
Tokrat vam v oddaji Za naše kmetovalce v poslušanje ponujamo štiri zanimive teme. Predstavljamo načrtovane javne razpise za razvoj podeželja do konca letošnjega leta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč objavilo terminski načrt objav. Obvezno cepljenje drobnice in goveda proti virusni bolezni modrega jezika dviguje prah. Nekateri rejci so prepričani , da cepivo živalim škodi, veterinarska stroka meni, da ni tako. Začela se je pašna sezona in rejci so živino odgnali na pašo. Obiskali smo dve planini v Posočju. Predstavljamo zanimivo zgodbo Erika Bajca iz Vrhpolja pri Vipavi, ki se ukvarja z izdelovanjem vrhunskih kisov in to iz različnih sadežev pa tudi zelišč. Združil jih je pod skupnim imenom Skisanc.
Neveljaven email naslov