Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kreditiranje na obroke

29.10.2019

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič

Prvi november po novem ne bo le dan spomina na naše umrle, temveč tudi dan spomina na naše kredite

Prvi november po novem ne bo le dan spomina na naše umrle, temveč tudi dan spomina na naše kredite. Ki bodo s prvim novembrom umrli. Kako primerno! Po novih ukrepih Banke Slovenije bo od prvega novembra kreditiranje za prebivalstvo veliko težje. Izračune dobite v za to specializiranih medijih ali v samih finančnih ustanovah, mi pa se bomo posvetili femenološki strani ukrepa. Po oceni Združenja bank Slovenije se po novem ne bo moglo več kreditirati okoli 300 tisoč državljanov Slovenije. Če odštejemo starčke in dojenčke, je to – prek prsta – četrtina prebivalstva. 

Najprej in na začetku; zelo nenavaden bo dan, ko ti banka ne bo več dala kredita. Ukrep bo menda povečal profitabilnost bank in kljub temu, da se banke rade hvalijo s svojimi zapletenimi finančnimi inštrumenti, gre v bistvu za precej preproste ustanove. Naš denar hranijo in ga med hrambo z dobičkom posojajo naprej. Celo brez brechtovske domislice ne gre za neko vzvišeno poslanstvo – v nekaterih kulturah ali v določenih časovnih obdobjih pa je posojanje denarja celo nečastna rabota. Torej; zahodna civilizacija je zgrajena na kreditih in povsod po njej še danes veselo mamijo prebivalstvo k vedno bolj ugodnim kreditom, ki pa imajo vsi v svojem bistvu napisano čarobno in za banke sladko besedo “obresti”!

Ko se banka torej odloči, čeprav po diktatu finančne oblasti, da ne bo več kreditirala prebivalstva, oziroma da bo kreditne pogoje za potrošniške in tudi stanovanjske kredite zaostrila do mere, da bo del prebivalstva samodejno izločen, je nekaj hudo narobe.

Banka Slovenije pravi, da gre za ukrep, ki naj bi zmanjšal zadolženost prebivalstva; tako bi nas kriza, ki prihaja in je že skoraj pred vrati in že čutimo njen ledeni dih, našla čim bolj pripravljene. Da se ne bi ponovilo leto 2008, ko smo zaradi preradodarnih kreditov skoraj shirali in so nam grozili s trojko. Še pomnite tovariši, kako je šele ekspresna in odločna akcija slovenske politike takrat rešila slovensko suverenost?

Torej; da se tisti mrakobni časi ne bi ponovili, bomo zgubam in revežem in mladim družinam in tistim z nizkimi plačami, brezposelnim in enostarševskim družinam odvzeli možnost najema kredita. “Na ta način jih bomo zavarovali pred njimi samimi,” menijo v Banki Slovenije, in ni dvakrat reči, da si niso za odlično idejo in za daljnovidnost čestitali. 

Ker nikjer po Evropi ne poznajo podobnega drastičnega ukrepa, se bodo ob prihodu krize, ki je le še nekaj ur oddaljena, cvrli v peklu, medtem ko bomo v Sloveniji novo krizo preživljali sproščeno, uživajoč dobrine podalpske daljnovidnosti.

Ampak majhna razlika, naj opomnimo vrle bankirje, kljub vsemu obstaja. Kredite, ki so nas pokopali leta 2008, so najemali avanturistični zidarji, ki sta jim mešalec in dva sezonca iz Cazina omogočila najetje kredita za bog ve kakšne nepremičninske avanture; kredite, ki so nas pokopali leta 2008, so najemale elite v orbitah vseh mogočih političnih kamaril; najemali so jih bratranci in sestrične, bančniki sami tako ali tako, najemali so jih menedžerji za privatizacije … kreditna sposobnost je bila na kreditnih polah med alinejami zapisana globoko pod funkcionalno pismenostjo in slovenski bančniki so iz Murinih oblek na tri čeke ekspresno prišli do Huga Bossa; ob tečajih govorništva so razvili tudi izjemno ljubezen do vijoličastih kravat in gela za lase.

To so bili resnični krivci za polom iz leta 2008 in luknjo, ki so jo skopali, kakršnakoli je že bila, smo zakrpali tisti, ki od prvega novembra ne bomo mogli več najeti posojila. “Lepa reč,” bi se reklo.

Ukrep Banke Slovenije pa po drugi strani najlepše kaže, kako je ta ustanova izgubila stik z realnostjo. Misel, da nas bosta embargo oziroma otežitev pogojev kreditiranja zadržala, je smešna. Pač ne bomo hodili v te bleščeče, medenine in marmorja in sumljivih grafik umetnikov srednje generacije polne banke. Na Banki Slovenije pozabljajo, da je narod, ki mu krojijo finančno usodo, njega dni potoval v Skopje, kjer je vnovčil čeke, ki so ob valuti v Ljubljani čez nekaj dni zaradi hiperinflacijskih razmer bili občutno manj vredni. In še naprej: današnje bankirsko dušebrižništvo je bilo še pred nekaj leti, ko so komercialne banke na veliko tržile kredite v švicarskih frankih, Banka Slovenije pa bi morala izvajati nadzor, še neznano.

Kaj se bo zgodilo? “I kaj?” Po ljubljanski tržnici se bodo spet sprehajali tipi v vetrovkah in bodo mimoidočim šepetali na uho: “Marke, marke!” Spet bo mogoče kupovati na obroke. Spet bomo hodili po denar v zgornja nadstropja na pol zapuščenih trgovskih centrov. Spet bomo odpirali račune v tujini. Spet bodo cvetele lizing hiše … Spet bomo prodajali družinsko srebrnino za stanovanje. 

In še najbolj verjetna, za državo pa kar usodna posledica bizarnega ukrepa Banke Slovenije: spet bomo dobro premislili, preden se bomo odločili za otroka.


Zapisi iz močvirja

746 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Kreditiranje na obroke

29.10.2019

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič

Prvi november po novem ne bo le dan spomina na naše umrle, temveč tudi dan spomina na naše kredite

Prvi november po novem ne bo le dan spomina na naše umrle, temveč tudi dan spomina na naše kredite. Ki bodo s prvim novembrom umrli. Kako primerno! Po novih ukrepih Banke Slovenije bo od prvega novembra kreditiranje za prebivalstvo veliko težje. Izračune dobite v za to specializiranih medijih ali v samih finančnih ustanovah, mi pa se bomo posvetili femenološki strani ukrepa. Po oceni Združenja bank Slovenije se po novem ne bo moglo več kreditirati okoli 300 tisoč državljanov Slovenije. Če odštejemo starčke in dojenčke, je to – prek prsta – četrtina prebivalstva. 

Najprej in na začetku; zelo nenavaden bo dan, ko ti banka ne bo več dala kredita. Ukrep bo menda povečal profitabilnost bank in kljub temu, da se banke rade hvalijo s svojimi zapletenimi finančnimi inštrumenti, gre v bistvu za precej preproste ustanove. Naš denar hranijo in ga med hrambo z dobičkom posojajo naprej. Celo brez brechtovske domislice ne gre za neko vzvišeno poslanstvo – v nekaterih kulturah ali v določenih časovnih obdobjih pa je posojanje denarja celo nečastna rabota. Torej; zahodna civilizacija je zgrajena na kreditih in povsod po njej še danes veselo mamijo prebivalstvo k vedno bolj ugodnim kreditom, ki pa imajo vsi v svojem bistvu napisano čarobno in za banke sladko besedo “obresti”!

Ko se banka torej odloči, čeprav po diktatu finančne oblasti, da ne bo več kreditirala prebivalstva, oziroma da bo kreditne pogoje za potrošniške in tudi stanovanjske kredite zaostrila do mere, da bo del prebivalstva samodejno izločen, je nekaj hudo narobe.

Banka Slovenije pravi, da gre za ukrep, ki naj bi zmanjšal zadolženost prebivalstva; tako bi nas kriza, ki prihaja in je že skoraj pred vrati in že čutimo njen ledeni dih, našla čim bolj pripravljene. Da se ne bi ponovilo leto 2008, ko smo zaradi preradodarnih kreditov skoraj shirali in so nam grozili s trojko. Še pomnite tovariši, kako je šele ekspresna in odločna akcija slovenske politike takrat rešila slovensko suverenost?

Torej; da se tisti mrakobni časi ne bi ponovili, bomo zgubam in revežem in mladim družinam in tistim z nizkimi plačami, brezposelnim in enostarševskim družinam odvzeli možnost najema kredita. “Na ta način jih bomo zavarovali pred njimi samimi,” menijo v Banki Slovenije, in ni dvakrat reči, da si niso za odlično idejo in za daljnovidnost čestitali. 

Ker nikjer po Evropi ne poznajo podobnega drastičnega ukrepa, se bodo ob prihodu krize, ki je le še nekaj ur oddaljena, cvrli v peklu, medtem ko bomo v Sloveniji novo krizo preživljali sproščeno, uživajoč dobrine podalpske daljnovidnosti.

Ampak majhna razlika, naj opomnimo vrle bankirje, kljub vsemu obstaja. Kredite, ki so nas pokopali leta 2008, so najemali avanturistični zidarji, ki sta jim mešalec in dva sezonca iz Cazina omogočila najetje kredita za bog ve kakšne nepremičninske avanture; kredite, ki so nas pokopali leta 2008, so najemale elite v orbitah vseh mogočih političnih kamaril; najemali so jih bratranci in sestrične, bančniki sami tako ali tako, najemali so jih menedžerji za privatizacije … kreditna sposobnost je bila na kreditnih polah med alinejami zapisana globoko pod funkcionalno pismenostjo in slovenski bančniki so iz Murinih oblek na tri čeke ekspresno prišli do Huga Bossa; ob tečajih govorništva so razvili tudi izjemno ljubezen do vijoličastih kravat in gela za lase.

To so bili resnični krivci za polom iz leta 2008 in luknjo, ki so jo skopali, kakršnakoli je že bila, smo zakrpali tisti, ki od prvega novembra ne bomo mogli več najeti posojila. “Lepa reč,” bi se reklo.

Ukrep Banke Slovenije pa po drugi strani najlepše kaže, kako je ta ustanova izgubila stik z realnostjo. Misel, da nas bosta embargo oziroma otežitev pogojev kreditiranja zadržala, je smešna. Pač ne bomo hodili v te bleščeče, medenine in marmorja in sumljivih grafik umetnikov srednje generacije polne banke. Na Banki Slovenije pozabljajo, da je narod, ki mu krojijo finančno usodo, njega dni potoval v Skopje, kjer je vnovčil čeke, ki so ob valuti v Ljubljani čez nekaj dni zaradi hiperinflacijskih razmer bili občutno manj vredni. In še naprej: današnje bankirsko dušebrižništvo je bilo še pred nekaj leti, ko so komercialne banke na veliko tržile kredite v švicarskih frankih, Banka Slovenije pa bi morala izvajati nadzor, še neznano.

Kaj se bo zgodilo? “I kaj?” Po ljubljanski tržnici se bodo spet sprehajali tipi v vetrovkah in bodo mimoidočim šepetali na uho: “Marke, marke!” Spet bo mogoče kupovati na obroke. Spet bomo hodili po denar v zgornja nadstropja na pol zapuščenih trgovskih centrov. Spet bomo odpirali račune v tujini. Spet bodo cvetele lizing hiše … Spet bomo prodajali družinsko srebrnino za stanovanje. 

In še najbolj verjetna, za državo pa kar usodna posledica bizarnega ukrepa Banke Slovenije: spet bomo dobro premislili, preden se bomo odločili za otroka.


07.07.2020

Novi turizem nove normalnosti

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.


30.06.2020

"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."

Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.


23.06.2020

Protiustavnost neke revščine

V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...


16.06.2020

Slovenija gre naprej

V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.


09.06.2020

Koča strica Toma

Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?


02.06.2020

Čakajoč na Avstrijca

Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".


26.05.2020

Maskirani kapitalizem

Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.


19.05.2020

Parlamentarni zodiak

Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.


12.05.2020

Razlagalci žurov

Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.


05.05.2020

Gaudeamus igitur

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.


28.04.2020

Prišli trgovci z novci

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.


21.04.2020

420 po slovensko

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.


14.04.2020

Romuni prihajajo

Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.


07.04.2020

Staromaskarji proti mladomaskarjem

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


31.03.2020

Sezam, odpri se že enkrat

Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.


24.03.2020

Marjan

Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


Stran 10 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov